Ozadje in izvirnost: Namen tega prispevka je preučiti vlogo organizacijske pripadnosti pri zdravju zaposlenih, zlasti v kontekstu drugih psihosocialnih dejavnikov povezanih z delom (optimizem, opolnomočenje, stresni delovni pogoji, negotovost zaposlitve in zadovoljivo plačilo). Študija statistično preučuje konceptualni raziskovalni model, kjer se v nasprotju s številnimi drugimi študijami ne ustavi na bivariatnih korelacijah ali modelu z eno odvisno spremenljivko, temveč proučuje medsebojne korelacije med dejavniki in tako zagotavlja podrobnejši vpogled. na razmerja med organizacijsko pripadnostjo, zdravjem zaposlenih in z delom povezanimi psihosocialnimi dejavniki. Metoda: Anketa ISSP na reprezentativnem vzorcu prebivalcev v Sloveniji, podvzorec 589 delavcev je bil statistično analiziran z 1) bivariatnim Pearsonovim korelacijskim testom; 2) hierarhično multivariatno linearno regresijo za primerjavo dveh modelov, v katerih je bilo zdravje napovedovano s psihosocialnimi dejavniki, in pri tem v enem modelu modelu z in v drugem modelu brez organizacijske pripadnosti, in 3) strukturnim modeliranjem, ki omogoča razumevanje medsebojnih odnosov med vsemi analiziranimi koncepti. Rezultati: Študija prikaže model zdravja zaposlenega, ki ga napovedujejo osebni in z delom povezani psihosocialni dejavniki. Rezultati kažejo, da vsi analizirani dejavniki prispevajo k zdravju, vendar ne vsi neposredno. Ugotavljamo, da je zdravje neposredno povezano s stresnimi delovnimi pogoji, optimizmom in čustveno organizacijsko pripadnostjo. Za slednjo ugotavljamo, da ima ključno vlogo tudi pri mediiranju učinkov stresnih delovnih razmer, zadovoljivega plačila in optimizma na zdravje. Z našimi ugotovitvami prispevamo k razpravi o konstruktivnem in v prihodnost usmerjenem pristopu k zagotavljanju delovnih pogojev, ki bi vodili do pripadne in bolj zdrave delovne sile. Predlagamo, da snovalci politik in kadrovski menedžerji v organizacijah ustvarijo delovne pogoje, ki so osredotočeni na izboljšanje zdravja. Pri tem bi morala biti čustvena organizacijska pripadnost ena glavnih prednostnih nalog. Družba: Rezultati pomembno vplivajo na podrobnejši pregled dejavnikov, ki prispevajo k boljšim delovnim pogojem za bolj zdrave zaposlene. Ko so zaposleni pripadni, ne le ostanejo v organizaciji, ampak so tudi bolj zdravi in posledično bolje delajo, kar prinaša vidne koristi tako za delodajalce kot za zaposlene. Za vodje je koristno, da imajo znanje o psihološkem opolnomočenju, zadovoljstvu pri delu in organizacijski pripadnosti, kar lahko uporabijo za učinkovitejše motiviranje, razvoj in vodenje zaposlenih. Ker je delovno aktivno prebivalstvo tisto, na kateri slonijo vsi ostali v družbi, je pomembno ustvariti delovne pogoje, ki omogočajo boljše zdravje zaposlenih. Razumevanje vloge organizacijske pripadnosti in drugih z delom povezanih psihosocialnih dejavnikov za zdravje bi tako lahko koristilo ne le organizacijam in zaposlenim, ampak posredno tudi drugim članom družbe, ki se zanašajo na aktivno delovno populacijo. Omejitve / nadaljnje raziskave: Študija je bila presečna, vzorec je bil omejen na zaposlene v Sloveniji. Naša študija je bila omejena z obsegom razpoložljivih sekundarnih podatkov; napovedovalci zdravja so bili izbrani v skladu s teorijo in razpoložljivimi indikatorji v obstoječi raziskavi; omejeni na glavne dejavnike: zdravje, organizacijsko pripadnost in psihosocialne dejavnike, povezane z delom (optimizem, opolnomočenje, stresni delovni pogoji, negotovost zaposlitve in zadovoljivo plačilo). Prihodnje raziskave bi se lahko osredotočile tudi na druge dejavnike, povezane z zdravjem (kot so genetika, določen življenjski slog, okolje in dovzetnost za bolezni), vključile longitudinalni pristop in primerjale različne geografske kontekste.
|