izpis_h1_title_alt

Analiza presušitve rek v Sloveniji : diplomska naloga
ID Cvelfer Domadenik, Jan (Avtor), ID Šraj, Mojca (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Kobold, Mira (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (7,24 MB)
MD5: E0FE0C6DFF6B9831B6B142C5760CAEA7

Izvleček
Suša je kompleksen naravni pojav, ki vpliva na ekosisteme in družbo na več načinov. Pomanjkanje vode v rekah, jezerih in podzemnih vodah so razlogi za nastanek hidrološke suše, zato je zelo pomembno razumeti njen razvoj in obnovitev po njej. V diplomski nalogi smo uporabili podatke o merjenih pretokih na vodomernih postajah, ki so del državnega hidrološkega monitoringa ARSO. S pregledom srednjih malih mesečnih pretokov smo izluščili mesece, v katerih so nekatere struge vodotokov presahnile. Na mesečni osnovi smo analizirali število suhih dni, v katerih ni bilo pretoka vode na območju vodomernih postaj. Z dobljenimi rezultati smo analizirali pojavnost sušnega obdobja po letih in mesecih v obdobju 1950–2020 za delujoče vodomerne postaje. Rezultate smo prikazali grafično in jih primerjali s podatki o količini padavin in številom dni s padavinami na posameznem območju. Ugotovili smo, da je na večini vodomernih postaj število suhih dni večje v letih največjih hidroloških suš, za katere je značilen velik primanjkljaj padavin. Na nekaterih obravnavanih postajah so presušitve vodotokov stalen pojav, ki se zgodi skoraj vsako leto. Med te postaje spadajo Kobilje, Prestranek, Šoštanj, Branik in Podkaštel. V zadnjih dveh desetletjih (2000-2020) vse pogosteje presiha tudi Martjanski potok, ki pred tem ni beležil veliko suhih dni v daljšem časovnem obdobju meritev. Prav tako je vse bolj pogosto brez pretoka reka Iška, ki je v prejšnjem desetletju presahnila kar šestkrat. Na nekaterih ostalih vodomernih postajah so presušitve manj pogoste in so se večinoma zgodile v času najbolj sušnih let.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Hidrološka suša, pretočni režimi, sušno obdobje
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FGG - Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Založnik:[J. Cvelfer Domadenik]
Leto izida:2023
PID:20.500.12556/RUL-144969 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:556.512:551.577.38(497.4)(043.2)
COBISS.SI-ID:146664451 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:26.03.2023
Število ogledov:733
Število prenosov:90
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Analysis of river drying in Slovenia : Graduation thesis
Izvleček:
Drought is a complex natural phenomenon that affects ecosystems and society in many ways. Lack of water in rivers, lakes and groundwater are the causes of hydrological drought; therefore, it is very important to understand its evolution and its recovery. In the diploma thesis we used data on measured flows at water gauging stations, which are part of the national hydrological monitoring of the ARSO. By examining the mean small monthly flows, we extracted the months in which some watercourses dried up. On a monthly basis, we analysed the number of dry days when there was no water flow in the area of the gauging stations. The results were used to analyse the occurrence of dry spells by year and month over the period 1950-2020 for the operational water-gauging stations. The results were plotted graphically and compared with rainfall data and the number of days with rainfall in each area. We found that at most gauging stations, the number of dry days is higher in the years of the most severe hydrological droughts, which are characterised by a large deficit in rainfall. At some of the stations considered, watercourse droughts are a regular occurrence that happens almost every year. These stations include Kobilje, Prestranek, Šoštanj, Branik and Podkaštel. Over the last two decades (2000-2020), the Martjanski Stream, which previously did not experience many dry days over a long period of measurements, has also been drying up more and more frequently. The Iška River, which dried up six times in the previous decade, is also increasingly often without flow. At some of the other gauging stations, the droughts are less frequent and have mostly occurred during the driest years.

Ključne besede:Hydrological drought, flow regimes, drought period

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj