izpis_h1_title_alt

Tartary buckwheat grain as a source of bioactive compounds in husked groats
ID Kreft, Ivan (Avtor), ID Golob, Aleksandra (Avtor), ID Vombergar, Blanka (Avtor), ID Germ, Mateja (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,52 MB)
MD5: 4011D4D787C6584B01C44297A8861F6E
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://www.mdpi.com/2223-7747/12/5/1122 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Tartary buckwheat (Fagopyrum tataricum Gaertn.) originates in mountain regions of Western China, and is cultivated in China, Bhutan, Northern India, Nepal, and Central Europe. The content of flavonoids in Tartary buckwheat grain and groats is much higher than in common buckwheat (Fagopyrum esculentum Moench), and depends on ecological conditions, such as UV-B radiation. Buckwheat intake has preventative effects in chronic diseases, such as cardiovascular diseases, diabetes, and obesity, due to its content of bioactive substances. The main bioactive compounds in Tartary buckwheat groats are flavonoids (rutin and quercetin). There are differences in the bioactivities of buckwheat groats obtained using different husking technologies, based on husking raw or pretreated grain. Husking hydrothermally pretreated grain is among the traditional ways of consuming buckwheat in Europe and some parts of China and Japan. During hydrothermal and other processing of Tartary buckwheat grain, a part of rutin is transformed to quercetin, the degradation product of rutin. By adjusting the humidity of materials and the processing temperature, it is possible to regulate the degree of conversion of rutin to quercetin. Rutin is degraded to quercetin in Tartary buckwheat grain due to the enzyme rutinosidase. The high-temperature treatment of wet Tartary buckwheat grain is able to prevent the transformation of rutin to quercetin.

Jezik:Angleški jezik
Ključne besede:Fagopyrum tataricum, Fagopyrum esculentum, flavonoids, rutin, quercetin, food, grain, groats, metabolites
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.02 - Pregledni znanstveni članek
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2023
Št. strani:13 str.
Številčenje:Vol. 12, iss. 5, [art.] 1122
PID:20.500.12556/RUL-144673 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:633
ISSN pri članku:2223-7747
COBISS.SI-ID:144361475 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:07.03.2023
Število ogledov:300
Število prenosov:31
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Plants
Skrajšan naslov:Plants
Založnik:MDPI
ISSN:2223-7747
COBISS.SI-ID:523345433 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:navadna ajda, tatarska ajda, flavonoidi, rutin, hrana, žito, zdrob, sekundarni metaboliti

Projekti

Financer:ARRS - Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:P1-0212
Naslov:Biologija rastlin

Financer:ARRS - Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:P3-0395
Naslov:Prehrana in javno zdravje

Financer:ARRS - Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:J1-3014
Naslov:Alternativni pristopi k zagotavljanju kvalitetnega in varnega mikrobioma ajde

Financer:ARRS - Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:J4-3091
Naslov:S spoznanji iz delovanja rastlin z učinkovitim privzemom mineralnih hranil do izboljšane preskrbe z minerali

Financer:ARRS - Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:L4-9305
Naslov:Lokalno pridelana ajda kot surovina za proizvodnjo kakovostnih živil

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj