izpis_h1_title_alt

Samocitati v znanstvenem komuniciranju in pri vrednotenju znanstvenega dela : doktorska disertacija
ID Budimir, Gordana (Avtor), ID Južnič, Primož (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (4,94 MB)
MD5: 1899D9CC158A8B4C5C9721350A9CCFB1

Izvleček
Namen: Doktorska disertacija obravnava vlogo samocitiranosti v procesu znanstvenega komuniciranja in pri vrednotenju raziskovalnega dela s stališča vzorcev samocitiranosti v različnih sistemih spremljanja odmevnosti ter medsebojnega odnosa samocitatov do drugih kazalnikov. Metode: Raziskava je bila narejena na slovenski znanstveni produkciji v zbirkah WoS in Scopus v 25-letnem obdobju od 1996-2020 za raziskovalce iz sistema SICRIS in njihove objave iz sistema COBISS (več kot 65.000 objav za več kot 11.000 avtorjev). Za primerjavo vzorcev samocitiranosti v sistemih WoS, Scopus in COBISS ter odnosa samocitatov s citati s stališča časovne evolucije, staranja, soavtorstva in dejavnika vpliva revij po posameznih vedah na dokumentni in individualni ravni za različna citatna okna (od 1 do 10 let) so bili samocitati določeni na podlagi različnih identifikatorjev avtorjev namesto imen avtorjev. Rezultati: Vzorci samocitiranja slovenskih raziskovalcev v zbirkah WoS in Scopus so zelo podobni in ne vplivajo na uvrstitev raziskovalcev po odmevnosti v teh zbirkah v nobeni od ved. Pomembnejše razlike so ugotovljene v humanistiki zaradi večje pokritosti lokalnih revij v zbirki Scopus, kar povzroči 3 % več samocitatov na dokument / raziskovalca. Vpliv samocitiranosti raziskovalcev na odmevnost njihovega znanstvenega dela sčasoma upada, zmanjšuje pa se tudi z odmevnostjo revije in večjim sodelovanjem. So pa ugotovljene pomembnejše razlike v podatkih o citiranosti v sistemu COBISS, ki zaradi pomanjkljivih podatkov o avtorjih za skoraj polovico raziskovalcev kaže 8 % več citatov kot zbirki WoS in Scopus. Zaključek: Samocitiranost je naravni del procesa znanstvenega komuniciranja in ne zmanjšuje citiranosti (odmevnosti) raziskovalcev in njihovega znanstvenega dela. Vzorci samocitiranosti slovenskih raziskovalcev ne odstopajo pomembneje od vzorcev samocitiranosti raziskovalcev v drugih okoljih. Rezultati se lahko kot referenčni uporabijo v nadaljnjih raziskavah samocitiranosti v zbirkah WoS in Scopus ter za dopolnitev bibliografij raziskovalcev v sistemu COBISS pri vrednotenju odmevnosti raziskovalnega dela.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:samocitiranost, vrednotenje znanstvenega dela, WoS, Web of Science, Scopus, COBISS, SICRIS
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[G. Budimir]
Leto izida:2022
Št. strani:191 str.
PID:20.500.12556/RUL-143899 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:025.4.01(043.3)
COBISS.SI-ID:134748163 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:18.01.2023
Število ogledov:752
Število prenosov:63
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Self-citations in Scientific Communication and in the Evaluation of Scientific Work
Izvleček:
Purpose: The doctoral thesis analyses the role of self-citations in the process of scientific communication and the evaluation of scientific work; this was completed from the perspective of self-citation patterns in different systems in order to monitor the impact of citations and the interrelation of self-citations with other indicators. Methods: The research was conducted on Slovenian scientific production in the WoS and Scopus collections in the 25-year period from 1996-2020 for researchers from the SICRIS system and their publications from the COBISS system (more than 65,000 publications for more than 11,000 authors). To compare self-citation patterns in WoS, Scopus and COBISS as well as the relationship of self-citations with citations in terms of temporal evolution, aging, co-authorship and journal impact factors by document and individual levels for different citation windows (1 to 10 years), self-citations were determined on the basis of different author identifiers instead of author names. Results: The self-citation patterns of Slovenian researchers in the WoS and Scopus collections are very similar and do not affect the ranking of researchers by repercussions in these collections within any of the disciplines. Significant differences are found in the humanities field due to the increased coverage of local journals in the Scopus collection, resulting in 3% more self-citations per document / researcher. The influence of researchers' self-citations on the citations of their scientific work diminishes over time, but it also decreases with the journal impact factor and greater collaboration. However, significant differences were found in citation data in the COBISS system which, due to insufficient data on authors, show 8% more citations for almost half of the researchers than in the WoS and Scopus collections. Conclusion: Self-citations are a natural part of the process of scientific communication and do not reduce citation (impact) of researchers and their scientific work. The self-citation patterns of Slovenian researchers do not differ significantly from the self-citation patterns of researchers in other environments. The results can be used as a reference for further research on self-citations in the WoS and Scopus collections and to supplement the bibliographies of researchers in the COBISS system in assessing the impact of research work.

Ključne besede:self-citations, scientific communication, evaluation of scientific work

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj