Pri zdravljenju pljučnih bolezni učinkovine običajno doziramo z uporabo inhalacijskih naprav kot so inhalatorji pod tlakom (MDI), inhalatorji s suhim prahom (DPI) in nebulatorji. Običajno se delci za DPI formulacije pripravljajo s “top-down” pristopom, kjer s kristalizacijo in nato mletjem dosežemo ustrezno velikost delcev. S tem pristopom običajno dobimo amorfen material, ki za izboljšanje fizikalne stabilnosti potrebuje dodatne tehnološke korake. Druge sorodne tehnike vsebujejo homogenizacijo ali obarjanje in običajno zahtevajo uporabo stabilizatorjev oziroma površinsko aktivnih snovi. Namen našega dela je bil razviti novo metodo za pripravo delcev za inhaliranje z uporabo mikrofluidnega reaktorja, hkrati pa poiskati primerno metodo za izolacijo teh delcev. Sušenje z razprševanjem in zamrzovanjem se je izkazalo za najbolj primerno, saj smo se na ta način lahko izognili uporabi dodatne homogenizacije in uporabe stabilizatorjev. Med testiranimi učinkovinami in ekscipienti, sta se kot najprimernejša izkazala Budezonid in Beklometazon dipropionat. Metoda izdelave delcev je vsebovala komercialno dostopen mikrofluidni reaktor s T-stikom (uporabili smo etanolno-vodni, metanolno-vodni ter aceton-vodni sistem), ki je bil neposredno sklopljen z ultrazvočno šobo za razprševanje, usmerjeno v čašo s tekočim dušikom. Sušenje z razprševanjem in zamrzovanjem je predstavljalo zadnji procesni korak. Pridobljene mikronizirane delce smo analizirali z mnogimi analitskimi tehnikami kot: optična mikroskopija, vrstična elektronska mikroskopija (SEM), diferenčna dinamična kalorimetrija (DSC), dinamično sipanje svetlobe (DLS), dinamična sorpcija pare (DVS), termogravimetrija (TGA), rentgenska praškovna difrakcija (XRD) in določanje aerodinamskih lastnosti z NGI. Pripravili smo DPI formulacijo tako pripravljenega budezonida in komercialne laktoze, ter jo z uporabo Aerolizerja pri pretoku zraka 100 L/min analizirali z NGI. Delež delcev z aerodinamičnim premerom manjšim od 5 μm je bi med 47.6±2.8% in 54.9±1.8%, kar je pomenilo dobre aerodinamske lastnosti za inhalacije. Izdelane formulacije so bile primerjane s komercialno dostopnimi izdelki in izkazale podobne aerodinamske lastnosti kot referenčni izdelki. Analize so potrdile primernost nove metode za izdelavo delcev, ki se lahko uporabijo v inhalacijah brez dodatne homogenizacije ali stabilizatorjev. Razvita metoda izolacije je prav tako splošno uporabno rešitev za izolacijo delcev v mikrofluidiki.
|