Napovedni modeli so uporabni na mnogih področjih, saj zagotavljajo odločitve in prispevajo k razumevanju problema. V medicini se pogosto uporabljajo za napovedovanje bolezni, izbruhov nalezljivih bolezni, reakcij na zdravila itd. Raziskovalci si prizadevajo izboljšati modele, da bi dobili boljše napovedi in boljše razumevanje različnih fenomenov.
Ker modeli globokega učenja veljajo za črne škatle, njihovih odločitev ni enostavno interpretirati. Izboljšave na tem področju bi bile zelo dobrodošle. V diplomskem delu sta prikazana dva pristopa k interpretaciji modelov. Prvi uporablja kontekstualno dekompozicijo, metodo, ki se ne osredotoča le na pomembnost posameznih atributov, ampak tudi na interakcije med njimi. S pristopom lahko razumemo kompleksne značilke in njihovo vlogo v modelih.
Drugi pristop izkorišča pomembne značilke, da najde vizualne razlage, kateri deli slike so najbolj vplivni v modelu. Primerjava obeh metod na problemu kožnega raka pokaže podobnosti in razlike med obema.
Rezultati kažejo, da nam drugi pristop daje bolj razumljive razlage, prvi pristop pa je bolj uporaben, ko poskušamo izboljšati natančnost modelov.
|