izpis_h1_title_alt

Snovalsko razmišljanje dijakov srednješolskega tehniškega izobraževanja : magistrsko delo
ID Šebalj, Taja (Avtor), ID Avsec, Stanislav (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,09 MB)
MD5: A0E1A2336557C97F12271B434981FB43

Izvleček
Snovalsko razmišljanje se ne uporablja samo v osnovnih šolah, temveč ga učitelji izvajajo tudi v srednjih šolah. Vendar se velikokrat zgodi, da učitelji niti ne vedo, da ga izvajajo. K učinkovitemu izvajanju snovalskega razmišljanja bi veliko lahko pripomogli učitelji sami, če bi dijake naučili reševati kompleksnejše probleme z namenom, da ni nič narobe, če je rešitev v prvem poskusu napačna. Ampak da lahko z večkratnim poskušanjem pridemo do pravilne rešitve. V teoretičnem delu magistrskega dela smo dali poudarek na snovalsko razmišljanje, prevladujoče definicije, zgodovino snovalskega razmišljanja in razvojni model. Predstavili smo nekaj različnih vrst snovalskega razmišljanja in opisali model snovalskega razmišljanja, ki so ga razvili na Stanfordski univerzi (Hasso Plattner Institute). Predstavili smo tudi model izobraževanja, ki poteka v Sloveniji, ter predstavili tudi posamezen program srednješolskega izobraževanja (splošno izobraževanje, poklicno izobraževanje, strokovno izobraževanje itd.). Ciljni model smo raziskali na področju izobraževanja v srednjih poklicno-tehniških šolah. Glavni namen magistrskega dela je ugotoviti razširjenost snovalskega razmišljanja v srednjih šolah in kako se to prepleta s ciljno usmerjenostjo pri dijakih in kakšen vpliv imajo določene faze pri izdelovanju izdelka. Uporabljen je kvantitativni pristop empiričnega raziskovanja. Raziskava je bila izvedena v šolskem letu 2021/2022. V raziskavi so sodelovali dijaki več različnih poklicno-tehniških srednjih šol, predvidoma 120 dijakov skupaj. Uporabili smo vprašalnik o snovalskem razmišljanju, ki ga je zasnoval Dosi s sodelavci, in pa vprašalnik o ciljni usmerjenosti dijakov, ki ga je prilagodil prof. Stanislav Avsec. Vprašalnik o snovalskem razmišljanju lahko razdelimo na 22 konstruktov, vsaka kategorija pa zajema kognitivne, konativne, afektivne in metakognitivne karakteristike dijaka. Povprečna ocena snovalskega razmišljanja je med dijaki srednjega poklicnega in tehniškega izobraževanja v večini nad srednjo vrednostjo lestvice (3,5). Najnižje povprečne ocene zasledimo pri dijakih programa strojni tehnik pri zaznavi njihovega zavedanja procesa snovanja, kar velja tudi za njihove vrstnike na poklicni usmeritvi, tako na strojni kot lesarski. Višje so ocenjene tudi kategorije ustvarjalnega zaupanja, želje po spremembah in optimizmu za spremembo in napredek, zlasti med dijaki poklicnega izobraževanja, še posebno lesarske usmeritve. Med raziskavo smo odkrili številne razlike v sposobnosti snovanja praktičnih izdelkov med skupinami dijakov. Razlika se je pojavila med strojnima usmeritvama, in sicer pri zavedanju procesa snovanja. Naslednjo razliko smo opazili pri razvijanju in uporabi praktične inteligence ob dejavnostih v delavnici med poklicno in strojno usmeritvijo. Razlika je bila opazna tudi pri procesu snovanja med tehnično in poklicno lesarsko usmeritvijo dijakov. Pri ugotavljanju ciljne usmerjenosti dijakov pri praktičnem delu smo ugotovili, da je tekmovalnost med dijaki v povprečju nižje ocenjena pri vseh smereh, ostale tri ciljne usmeritve pa so ocenjene višje. Dijaki poklicne lesarske smeri so se v povprečju ocenili višje, še zlasti v primerjavi z dijaki srednje tehnične usmeritve. Pri ugotavljanju pomembnosti določene faze in ocene izvedbe izdelka so kot najbolj pomembno fazo ocenili prototipiranje, sledi testiranje, medtem ko so njihovo vrstniki na poklicni usmeritvi bolje ocenili testiranje in izboljšave izdelka. Na splošno je pri dijakih najslabše sprejeta faza empatije, sledi definicija problema. Vprašalnik o usmerjenosti dijakov k učnim ciljem lahko razdelimo na dva sklopa. Prvi meri splošno ciljno usmerjenost (zakaj in kako izdelek načrtujejo in izdelujejo), v drugem sklopu pa smo izvedeli, kateremu sklopu dijaki posvečajo večjo pozornost in kako bi sami ocenili posamezno fazo v izdelavi določenega izdelka. Pokazati smo želeli možne povezave med snovalskim razmišljanjem in ciljno usmerjenostjo dijakov za izostritev snovalskega razmišljanja pri pouku vsebin praktičnega usposabljanja oz. tehniškega praktikuma. Rezultate smo dobili tako, da smo po zbranih podatkih uporabili opisno statistiko, korelacijo, analizo variance. Z raziskavo želimo omogočiti učiteljem, ki poučujejo v srednjih šolah predvsem pri praktičnih predmetih, da dijakom predstavijo uporabo snovalskega razmišljanja in snovalsko razmišljanje pri pouku v čim večji meri tudi uporabljajo oziroma izvajajo. V prihodnosti si želimo, da bi se snovalsko razmišljanje izvajalo tudi pri drugih predmetih v srednjih šolah in da bi bila narejena še kakšna raziskava na tem področju v slovenskih šolah, da bi imeli učitelji več možnosti oziroma boljša izhodišča za razvijanje snovalskega razmišljanja.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Snovalsko razmišljanje, srednje poklicno in strokovno izobraževanje, merjenje snovalskega razmišljanja, ciljna usmerjenost
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[T. Šebalj]
Leto izida:2022
Št. strani:52 str.
PID:20.500.12556/RUL-143542 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:62(043.2)
COBISS.SI-ID:135347715 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:24.12.2022
Število ogledov:648
Število prenosov:32
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Design Thinking of Secondary Technical Education Students
Izvleček:
Design thinking, as an advanced teaching model, is not only used in elementary schools, but is also practiced by teachers in secondary schools. However, it often happens that teachers do not even realize that they are practicing it. For the effective implementation of design thinking, it would help a lot if teachers taught the students to solve more complex problems with the intention that there is nothing wrong if the solution is wrong in the first attempt. Rather that we can arrive at the correct solution with repeated attempts. In the theoretical part of the master's work, we emphasized design thinking, dominant definitions, historicity and the development model. We gave some examples of different types of design thinking and described the design thinking model developed at Stanford University (Hasso Plattner Institute). We also presented the education model that takes place in Slovenia and the individual program of secondary education (general education, vocational education, professional education, etc.). The target model in the field of education in secondary vocational technical schools was investigated. The main purpose of the master's thesis is to determine the prevalence of design thinking in secondary schools and how it is intertwined with the goal orientation of students and what influence certain phases have in the production of a product. A quantitative approach of empirical research is used. The research was conducted in the school year of 2021/2022. Students from several different vocational and technical high schools participated in the research, approximately 120 students in total. We used a questionnaire on design thinking, designed by Dosi and his colleagues, and a questionnaire on students' goal orientation, which was adapted by prof. Stanislav Avsec. The design thinking questionnaire can be divided into 22 constructs, where each category covers the student's cognitive, conative, affective and meta-cognitive characteristics. The average rating of design thinking among students of secondary vocational and technical education is mostly above the average value of the scale (3.5). The lowest average scores are found among the students of the mechanical technician program, especially when it comes to their awareness of the design process, which also applies to their peers in the professional direction, both mechanical and woodworking. The categories of creative confidence, desire for change and optimism for change and progress are rated higher, especially among students of vocational education, especially carpentry orientation. Throughout the research, we discovered many differences in the ability to design practical products between groups of students. The difference appeared between the machine orientations, namely in the awareness of the design process. The following difference was observed in the development and use of practical intelligence during workshop activities between professional and machine orientation. The difference was also noticeable in the design process between the students' technical and professional carpentry orientation. When determining the goal orientation of students in practical work, we found that competition among students is rated lower on average in all courses, while the other three goal orientations are rated higher. The students of the professional carpentry course rated themselves higher on average, especially compared to the students of the secondary technical course. When determining the importance of a certain phase and evaluation of the product's implementation, they rated prototyping as the most important phase, followed by testing, while their peers rated testing and product improvements better. In general, the empathy phase is the worst accepted by students, followed by the definition of the problem. The questionnaire on students' orientation towards learning goals can be divided into two parts. The first measures the general goal orientation (why and how the product is planned and manufactured), while in the second part we learned which part the students pay more attention to and how they would evaluate each phase in the production of a certain product. We wanted to show possible connections between design thinking and students' goal orientation for the purpose of sharpening design thinking when teaching practical training content or technical practicum. We arrived at the results by applying descriptive statistics, correlation, variance analysis to the collected data. With this research, we want to enable teachers who teach practical subjects in secondary schools to introduce students to the use of design thinking and to use or implement design thinking in lessons as much as possible. In the future, we would like design thinking to be implemented in other subjects in secondary schools and for more research to be done in this field in Slovenian schools, so that teachers would have more opportunities or better starting points for developing design thinking.

Ključne besede:Design thinking, secondary vocational and professional education, measurement of design thinking, goal orientation

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj