izpis_h1_title_alt

Razumevanje osnovnih astronomskih pojmov pri učencih 4. razreda osnovne šole : magistrsko delo
ID Hribar, Staša (Avtor), ID Susman, Katarina (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (3,82 MB)
MD5: CDCCC6C59E28E015B53346CAE85D097E

Izvleček
Astronomija je zaradi mnogih odkritij in aktualnih raziskav zelo zanimivo področje znanosti. Vsebine so dostopne preko mnogih medijev, kot so revije, knjige, internet, radio, televizija itd. Zaradi široke dostopnosti se otroci že zgodaj spoznajo z nekaterimi astronomskimi vsebinami. V vrtcu in osnovni šoli je astronomija tudi del kurikuluma in učnega načrta, vendar je večina vsebin pogosto izbirna. Pri poučevanju astronomskih vsebin je v prvem in drugem triletju poudarek predvsem na opazovanju, eksperimentiranju ter uporabi modelov. Prav na slednjih temelji zasnova za magistrsko nalogo. Po Piagetu so 2–7 let stari otroci na predoperativni, 7–11-letniki pa na konkretno-logični stopnji in se jim prostorske predstave še razvijajo oz. izboljšujejo. Zato je smiselno, da se določene vsebine obravnavajo praktično, saj so jim le-te tako bolj razumljive. V okviru pedagoške raziskave smo želeli ugotoviti, kako uporaba modelov in skupinsko eksperimentalno delo pripomoreta k izboljšanju prostorskih predstav pri učencih 4. razreda. Poleg tega smo preverili tudi trajnost znanja ter odnos učencev do astronomskih vsebin. V okviru raziskave smo uporabili deskriptivno metodo raziskovanja, kjer sta se prepletala kvalitativni in kvantitativni pristop. Način vzorčenja je bil neslučajnostni, in sicer namenski. V raziskavo je bilo vključenih 64 učencev štirih 4. razredov izbranih osnovnih šol v šolskem letu 2021/22. Pred izvedbo dejavnosti v razredu smo z naključno izbranimi učenci izpeljali polstrukturirani intervju z namenom, da zasnovane dejavnosti prilagodimo glede na pridobljene informacije o poznavanju astronomskih vsebin v izbranih oddelkih. Podatke smo zbirali s predpreizkusom znanja (predtestom), popreizkusom znanja (potestom) in poznim preizkusom znanja (poznim testom) o luninih menah ter Sončevem in Luninem mrku. Poleg tega smo z začetnim in končnim vprašalnikom preverili odnos učencev do astronomskih vsebin. Rezultati so pokazali statistično pomembne razlike glede doseženega števila točk na predtestu in potestu, kar pomeni, da je bila uporaba modelov in eksperimentalnega dela učinkovita. Na poznem preizkusu znanja smo pričakovali padec znanja, vendar so bili rezultati raznoliki. Izkazalo se je, da je bilo povprečje doseženega števila točk najnižje na predpreizkusu znanja (5,12), najvišje pa na poznem preizkusu znanja, in sicer 11 točk, kar je za 0,34 točke višje od povprečja na preizkusu znanja. Največji preskok med doseženimi točkami na poznem preizkusu znanja je znašal 7 točk več kot na preizkusu znanja. Pri 4 učencih smo opazili, da so na preizkusu znanja dosegli manj točk kot na predpreizkusu znanja; med njimi je največja razlika med doseženimi točkami znašala 3 točke. Pri analizi vprašalnikov smo ugotovili, da se je po učnih urah zanimanje za astronomske vsebine povečalo, prav tako pa se je izboljšala tudi ocena lastnega znanja. Kljub temu da rezultatov zaradi majhnega vzorca ne moremo posplošiti na osnovno množico, so lahko v pomoč učiteljem pri oblikovanju vsebin iz astronomije, saj so jim podane smernice za pripravo dejavnosti, ki prispevajo k izboljšanju prostorskih predstav učencev. Želimo si, da bi zasnovane dejavnosti spodbudile učitelje, ki se čutijo premalo kompetentni za poučevanje astronomskih vsebin, da poglobijo znanje in ob zasnovanih dejavnostih premostijo prepreke.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:astronomija, konkretno-logična stopnja, učni načrt, modeli, eksperimentalno delo, prostorske predstave, lunine mene, Sončev mrk, Lunin mrk
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Leto izida:2022
Št. strani:XI, 82 str.
PID:20.500.12556/RUL-142927 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:52:373.3(043.2)
COBISS.SI-ID:132814595 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:03.12.2022
Število ogledov:1064
Število prenosov:43
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Understanding of Basic Astronomical Concepts by Primary School Students in Grade 4
Izvleček:
Due to several discoveries and current researches astronomy is one of the most interesting fields of science. Its contents are accessible through different media, such as magazines, books, internet, radio, television etc. Consequently, children get acquainted with astronomy in early ages. Astronomy is a part of kinder garden and primary school curriculum, but it is often non-obligatory. From 1st to 6th grade, astronomical content is based on observation, experimental work and the use of models, which is the basis of our master’s thesis. Students of this age are at preoperational and concrete operational stage, which means their spatial reasoning is still developing. That is why certain contents are taught practically, which improves students’ understanding. With this pedagogical research we wanted to find out how the use of models and group experimental work affect spatial perception of 4th grade students. Besides, we studied the sustainability of their knowledge and their viewpoint about astronomical contents. For the research we used descriptive method, which includes qualitative and quantitative approach. The sample was non-random but purposive. The research included 64 4th grade students from selected primary schools in school year 2021/22. Before the lesson we had a half-structured interview with randomly chosen students in order to adjust the conceived activities if needed. The data was collected through a preliminary knowledge test, an actual knowledge test and a late knowledge test, concerning Moon shapes, Lunar and Solar eclipse. We also studied students' attitude towards astronomy by initial and final general questionnaire. The results have shown statictical significant differences between preliminary and actual knowledge test. Students have reached higher score on the actual knowledge test, which means the use of models and experimental work was efficient. We expected decrease in knowledge on the late knowledge test, but the results differed. It turned out that the average score was the lowest on preliminary knowledge test (5,12), and the highest on a late knowledge test with an average score of 11, which is 0,34 points higher than an average score on an actual knowledge test. The highest leap between the score, comparing the actual and the late knowledge test, was 7 points. We have noticed that 4 students got lower score on the actual knowledge test than the preliminary knowledge test with the highest leap of 3 points. While analysing questionnaires, we have found out that students' interest and self evaluation have improved after the lesson. Due to a small sample of students, we cannot generalize the results of this study to the basic population. However, they can be helpful to primary school teachers, as they give the necessary guidelines to plan the activities that contribute to improvement of spatial reasoning. We wish that these guidelines would encourage teachers, who do not feel competent enough to teach astronomical contents, to deepen their knowledge and overcome their barriers.

Ključne besede:astronomy, concrete operational stage, curriculum, models, experimental work, spatial reasoning, Moon shapes, Solar eclipse, Lunar eclipse

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj