izpis_h1_title_alt

Šolanje otrok z ovirami v rednem programu osnovne šole : magistrsko delo
ID Lesjak, Veronika (Avtor), ID Dragoš, Srečo (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (5,89 MB)
MD5: EB4B0CE843A0EC06F95286DF1C34F56E

Izvleček
Magistrsko delo raziskuje vključenost otrok z ovirami v redno osnovno šolo. Predvsem se osredotoča na vključenost v razredno skupnost, prostorsko prilagoditev šolskih prostorov, pripomočke, metode, prilagoditve pri pouku in na kompetence za delo z otroki z ovirami. Raziskuje tudi sodelovanje svetovalnih delavk in učiteljic razrednega pouka ter mnenje svetovalnih delavk in učiteljic razrednega pouka glede šolanja otrok z ovirami v redni osnovni šoli. V teoretičnem delu pišem o poimenovanju in opredelitvi ˝otrok s posebnimi potrebami˝, o vzgoji in izobraževanju otrok z ovirami, o konceptu integracije in inkluzije, o organizaciji in prilagojenem izvajanju pouka, o šolski svetovalni službi in na koncu o kompetencah za delo z otroki z ovirami. V empiričnem delu pa sem s pomočjo intervjuvanja petih svetovalnih delavk in štirih učiteljic razrednega pouka, ki so že vsaj eno leto zaposlene v eni od rednih osnovnih šol v osrednjeslovenski regiji, po stanju na dan 1. 5. 2022, prišla do naslednjih ugotovitev: Otroci z ovirami so dobro vključeni med ostale, saj imajo prijatelje, s katerimi se družijo v šoli in tudi v prostem času. Razlik med vključenostjo otrok z ovirami in vključenostjo ostalih otrok večina intervjuvank ne opaža, prav tako redko opazijo diskriminacijo otrok z ovirami s strani sošolcev. Obstajajo posamezni primeri otrok z ovirami, ki niso priljubljeni med ostalimi sošolci. Intervjuvanke poročajo o slabi vključenosti otroka z ˝jezikovnimi motnjami˝, otroka z ˝motnjami avtističnega spektra˝ in otroka s ˝čustvenimi in vedenjskimi motnjami˝. Predvsem so slabše vključeni otroci, ki še nimajo dobro razvitih socialnih kompetenc, se burno in agresivno odzovejo na provokacije ostalih sošolcev in imajo težave pri deljenju stvari z drugimi. Pri vključevanju med ostale sošolce, svetovalne delavke otrokom z ovirami pomagajo predvsem s pogovorom, z različnimi delavnicami, skupinskimi refleksijami, igrami vlog, igrami z namenom zbliževanja in z zadolžitvijo učno uspešnejših učencev za pomoč manj uspešnim. Učiteljice pri vključevanju pomagajo z izvajanjem skupinskih iger, z aktivnostmi v parih in malih skupinah ter s spodbujanjem medsebojnega druženja in medsebojne pomoči. Otroci z ovirami so vključeni v vse šolske aktivnosti, tudi v športne in kulturne dneve, šole v naravi in, če želijo, tudi v šolske popoldanske dejavnosti. Otrok z oviro ni vključen v šolo v naravi le v primeru, da ga starši ne prijavijo. Dejavnosti se, če je potrebno, otrokom z ovirami vedno prilagodijo ali pa ima otrok spremstvo spremljevalca. Če dejavnosti ni mogoče prilagoditi, je otrok zgolj prisoten. Učilnice in ostali šolski prostori so prilagojeni predvsem otrokom z gibalno oviro. Pripomočki, ki jih svetovalne delavke in učiteljice razrednega pouka pri sodelovanju z otroki z ovirami najpogosteje uporabljajo, so: plastelin, slikovne kartice, družabne igre, igrače za sproščanje in pomiritev, plišasta igrača, najrazličnejše žogice, žogice za stiskanje in blazine za sedenje. Intervjuvanke pri sodelovanju z otroki z ovirami uporabljajo precej različne metode. Z otroki največkrat delajo individualno, pogosto pa jih razdelijo tudi v pare ali majhne skupine. Intervjuvanke ne uporabljajo enakih metod za vse otroke iste ˝kategorije posebnih potreb˝, temveč uporabljajo individualiziran pristop. Prilagoditve, ki jih je pri pouku deležen otrok, so individualizirane in ustvarjene v skladu s potrebami vsakega otroka, vseeno pa obstajajo prilagoditve, ki se jih učiteljice razrednega pouka pogosto poslužujejo, in sicer sprotno preverjanje razumevanja, dodatna razlaga ter večkratno ponavljanje informacij. Otroci z ovirami so po potrebi deležni prilagojenega učnega gradiva in prilagojenega načina preverjanja znanja. Učiteljice imajo težave z usklajevanjem podajanja snovi učencem z ovirami in drugim učencem. Pomoči in prilagoditev so deležni vsi učenci, pri katerih se pojavi potreba po tem, a na treh šolah so več in bolj strukturirane pomoči deležni otroci, ki so usmerjeni kot ˝otroci s posebnimi potrebami˝. Učiteljice menijo, da njihove kompetence ne zadostujejo za sodelovanje z otroki z ovirami. Večina učiteljic se pri sodelovanju z otroki z ovirami zelo pogosto srečuje s težavami in svoje delo dojema kot zelo naporno. Svetovalne delavke in učiteljice razrednega pouka zelo dobro sodelujejo. Vsakič, ko je to potrebno, so učiteljice deležne nasvetov, podpore in pomoči s strani svetovalnih delavk. Vse intervjuvanke imajo v sklopu zaposlitve možnost udeležbe na izobraževanjih in vse se jih tudi udeležujejo, od tega pet zelo pogosto. Samo ena intervjuvanka se nikakor ne strinja, vse ostale pa se delno strinjajo z vključitvijo otrok z ovirami v redni program. Veliko intervjuvank meni, da je izbira primernega programa šolanja za otroke z ovirami zelo odvisna od vsakega posameznega primera in da je za nekatere otroke dobro, da so vključeni v redni program, nekaterim pa to škoduje in bi bilo za njih boljše, da so vključeni v prilagojeni program. Vključitev intervjuvanke podpirajo v primeru ˝manjše˝ ovire in v primeru napredka ter zmožnostjo funkcioniranja otroka v rednem programu. Če otrok v rednem programu ne napreduje, kljub pomoči in prilagoditvam ne zmore programa ali če potrebuje manjše skupine in večji nadzor učitelja ter mu programa ni mogoče dovolj prilagoditi, se intervjuvanke z vključitvijo v redni program osnovne šole ne strinjajo. Večina intervjuvank meni, da lahko dodatna strokovna pomoč in prilagoditve pripomorejo k inkluziji ter jo hkrati tudi zavirajo.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:vključenost otrok z ovirami v redno osnovno šolo, prostorska prilagoditev šolskih prostorov, prilagojeni pripomočki in metode, prilagoditve pri pouku, kompetence za delo z otroki z ovirami, izobraževanja
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[V. Lesjak]
Leto izida:2022
Št. strani:308 str.
PID:20.500.12556/RUL-142682 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:376
COBISS.SI-ID:146858755 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:19.11.2022
Število ogledov:763
Število prenosov:69
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The schooling of special needs children in the regular program of primary school
Izvleček:
This master’s thesis researches the inclusion of special needs children into the regular programs of primary school. It mainly focuses on the inclusion into the class as a whole, spatial adaptations of school spaces, accessories, methods, lesson adaptations and competencies of working with special needs children. It also researches the collaboration of school counselors and primary education teachers, opinions of school counselors and primary education teachers about the schooling of special needs children in regular programs of primary school. The theoretical part presents the naming and classification of “special needs children”, the education and training of special needs children, the concept of integration and inclusion, organizing and adapting lessons, school counseling and the competencies of working with special needs children. The empirical part includes the interviews of five school counselors and four primary education teachers that have been employed in one of the public primary schools with regular programs in central Slovenia, as of May 1st 2022, I have found out that: special needs children are well integrated with other children, as they have friends with whom they can relate to at school and in their free time. The differences between the inclusion of special needs children and the inclusion of the others, most interviewees do not notice, as well as discrimination towards special needs children from the classmates. There are cases of special needs children not being popular among their classmates. The interviewees report worse inclusion of children with “speech disorders”, children with “autistic spectrum disorder” and children with “emotional and behavioral disorders”. It is mainly children, who lack well developed social skills, have strong emotional and aggressive reactions to classmate provocations as well as those that have difficulty sharing things, that are less included. School counselors help special needs children with inclusion through conversing, various workshops, group reflections, role play, games that exercise bonding, and asking more successful children to help the less successful children. The teachers help special needs children by including them in group games, pair work, small group work, encouraging one another’s company and helping one another. Special needs children are taking part in all school activities, including sports and culture days, school in nature, and if they wish, after-school activities. Special needs children are only not included in school in nature if their parents decide not to sign them up. Activities are adapted to children’s abilities if necessary or another teacher is provided for company. In the case that the activity cannot be adapted, the child is only present. Classrooms and other school spaces are specially adapted to movement-impaired children. Accessories that school counsellors and primary education teachers mainly use with special needs children are: Play-Doh, picture cards, board games, toys for relaxing and calming, stuffed toys, various balls, balls for squeezing and pillows for sitting. The interviewees use various methods with special needs children. They mainly work with them individually, yet often divide them into pairs or small groups. The interviewees do not use the same methods with kids who have the same “category of special needs”, but they use an individual approach with each child. The adaptations that each child receives in class are customized and tailor-made in accordance with the needs of the individual child. However, there are some adaptations that primary education teachers make use of more often than others, such as regular knowledge testing, additional explanation and repeating information. Special needs children can receive adapted materials and adapted knowledge testing, if needed. Teachers have problems with adjusting the class material to special needs children and the rest of the class. All students who show the need for extra help and adaptations receive it. However, in three schools children who have been diagnosed as “special needs children” receive more and more structured help. Most teachers believe that their competencies are not sufficient to work with special needs children appropriately. Most teachers run into problems when working with special needs children and perceive their work as difficult. School counselors and primary education teachers work well together. Whenever teachers need advice, support, or help form school counselors, they receive it. All the interviewees have opportunities to attend various education and training courses as part of their work, and most attend them quite often. One interviewee does not agree with the inclusion of special needs children into the regular program of primary school, the rest of them partly agree with that statement. A lot of the interviewees believe that choosing the most suitable school program for special needs children depends on the individual, and that it is good for some of them to be included in the regular program of primary school. Others are hindered by this and would benefit from special programs. The interviewees support the inclusion in case of “minor” impediments and visible progress and where the child is capable of functioning normally in the regular program. However, if the child does not show progress, despite help and adaptations, and they need smaller groups and greater teacher control, and it is not possible to make any further adaptations, the interviewees do not agree with inclusion in regular primary school programs. Most interviewees believe that additional expert assistance and adaptations, simultaneously help and hinder inclusion.

Ključne besede:inclusion of special needs children in the regular program of primary school, spatial adjustments of school space, adaptable accessories and methods, adjustments during class, competencies with special needs children, training

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj