Woodland management at the pile dwellings in the Ljubljansko barje : research data

Out, Welmoed A. (author), Hänninen, Kirsti (author), Merela, Maks (author), Velušček, Anton (author), Vermeeren, Caroline (author), Čufar, Katarina (author)

It is assumed that people practiced woodland management, i.e. coppicing and pollarding, in Prehistory, but details are poorly known. Age/diameter analysis can help to get a better understanding of woodland exploitation through time in the wetland basin of the Ljubljansko barje, Slovenia, dating to 3700-2500 BCE. To do so, uncarbonized, waterlogged wood from 16 Eneolithic pile dwellings (Blatna Brezovica, Črešnja pri Bistri, Črnelnik, Črni graben, Dušanovo, Hočevarica, Maharski prekop, Parte, Parte-Iščica, Špica, Spodnje Mostišče, Stare Gmajne, Strojanova voda, Trebež, Veliki Otavnik, Založnica, arranged in alphabetical order), situated in two geographical clusters that cover a time span of c. 1300 years, were subjected to age/diameter analysis. It is the first time that age/diameter analysis is applied to multiple sites from the same region. The investigated posts represent a wide range of taxa, but oak (Quercus sp.) and ash (Fraxinus sp.) represent 75%, indicating selective use of wood for this purpose. Diameter selection of ash may have taken place as well.

• Language: English
• Keywords: Ljubljansko barje, Slovenia, pile dwellings, woodland management, oak, ash, age/diameter analysis, research data
• Organization: BF - Biotechnical Faculty
• Year: 2022
• PID: 20.500.12556/RUL-142470
• Data col. methods: Compilation

Note

This is underlying data for the article available at / To je sklop podatkov, obravnavanih v članku, dostopnem na https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=143707

• Publication date in RUL: 10.11.2022
• Collection: This document is a collection and includes 1 document.

Secondary language

• Language: Slovenian
• Title: Gospodarjenje z gozdom na koliščih na Ljubljanskem barju : raziskovalni podatki

Abstract

Domneva se, da so ljudje v prazgodovini upravljali gozdove, ter uporabljali pomlajevanje na panju in polardiranje, vendar so podrobnosti o tem slabo raziskane. Analiza starosti/premera dreves lahko pripomore k boljšemu razumevanju izkoriščanja gozdov na Ljubljanskem barju v Sloveniji, v obdobju 3700-2500 pr. n. št. V ta namen je bil raziskan nekarboniziran, z vodo prepojen arheološki les iz 16 eneolitskih kolišč (Blatna Brezovica, Črešnja pri Bistri, Črnelnik, Črni graben, Dušanovo, Hočevarica, Maharski prekop, Parte, Parte-Iščica, Špica, Spodnje Mostišče, Stare Gmajne, Strojanova voda, Trebež, Veliki Otavnik, Založnica - urejena po abecednem vrstnem redu). Kolišča se nahajajo na dveh geografskih lokacijah, ki sta bili naseljeni v obdobju 1300 let. Predmet analize starosti/premerov so bili piloti, na katerih so bila postavljena kolišča. To je prvi primer, da je bila opravljena analiza starosti/premerov uporabljena za več najdišč iz istega območja. Preiskani piloti (drevesa) pripadajo širokemu naboru lesnih vrst, vendar hrast (Quercus sp.) in jesen (Fraxinus sp.) predstavljata 75 %, kar kaže na selektivno uporabo lesa za pilote. Morda je prišlo tudi do izbire jesenovih dreves glede na premer.

• Keywords: Ljubljansko barje, Slovenija, koliščarske naselbine, gospodarjenje z gozdom, hrast, jesen, starost/premer dreves, raziskovalni podatki