Možnosti vpeljevanja Fermijevih problemov v poučevanje pri razvijanju matematične pismenosti

Hodnik, Tatjana (avtor), Manfreda Kolar, Vida (avtor)

V prispevku obravnavamo matematično pismenost v relaciji s temeljnim matematičnim znanjem in matematičnimi problemi. V slovenskem prostoru od leta 2018 poteka projekt Naravoslovna in matematična pismenost: spodbujanje kritičnega mišljenja in reševanja problemov (NA-MA POTI), katerega osnovni cilj je razvijati kompetence matematične pismenosti na nacionalni ravni, od vrtca do srednje šole. Sicer dokaj dobro poznan koncept matematične pismenosti (npr. v okviru mednarodnega preverjanja matematične pismenosti PISA) smo v našem prostoru pomembno dopolnili tako, da smo natančno opredelili dva gradnika te pismenosti: 1) matematično mišljenje, razumevanje in uporaba matematičnih pojmov, postopkov in strategij, sporočanje kot osnova matematične pismenosti ter 2) reševanje problemov v raznolikih kontekstih (osebni, družbeni, strokovni, znanstveni), ki omogočajo matematično obravnavo. V slednjem je izpostavljeno tudi matematično modeliranje, pri katerem gre v splošnem za razlaganje opazovanja realističnega sveta s konceptualnim (matematično strukturiranim) jezikom. Fermijevi problemi, poimenovani po Enricu Fermiju (1901–1954), italijanskem fiziku, predstavljajo posebno zvrst problemov matematičnega modeliranja. V splošnem so opredeljeni kot problemi, ki so na prvi pogled nerešljivi, so avtentični in niso strukturirani na način kot šolski problemi, zahtevajo premislek o potrebnih podatkih za reševanje, njihovo ocenjevanje, poznavanje matematičnih postopkov in omogočajo razvijanje strategij reševanja problemov. Fermijevi problemi imajo z ustrezno vpeljavo v učni proces potencial, da pri učencih razvijajo matematično pismenost na obeh gradnikih. Ključno vlogo pri tem imajo učitelji, ki morajo v procesu izobraževanja pridobiti ustrezne kompetence za načrtovanje učnih situacij na področju matematične pismenosti. Zato prispevek v aplikativnem delu vključuje primere Fermijevih problemov, ki smo jih analizirali po kriterijih, značilnih za procese modeliranja. Prihodnje učitelje razrednega pouka in tudi širše želimo z obravnavano tematiko spodbuditi k oblikovanju lastnih Fermijevih problemov in iskanju tudi drugih rešitev pri razvijanju matematične pismenosti.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: modeliranje, bodoči učitelji, matematična pismenost, problemi, Fermijevi problemi, poučevanje matematike, razredni učitelji
• Tipologija: 1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
• Organizacija: PEF - Pedagoška fakulteta
• Status publikacije: Objavljeno
• Različica publikacije: Objavljena publikacija
• Leto izida: 2022
• Št. strani: Str. 33-68
• PID: 20.500.12556/RUL-142377
• UDK: 378.147:51
• DOI: 10.51746/9789617128215
• COBISS.SI-ID: 106652163

Avtorske pravice

Podatek o licenci CC BY-SA 4.0 je naveden v kolofonu nadrejene monografije, ki je dostopna na zgoraj navedenem izvornem URL-ju. (Datum opombe: 17. 9. 2025)

• Datum objave v RUL: 11.11.2022

Gradivo je del monografije

• Naslov: Inovativno učenje in poučevanje za kakovostne kariere diplomantov in odlično visoko šolstvo : sodobni didaktični pristopi v visokem šolstvu
• Uredniki: Tatjana Devjak
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: Založba Univerze
• Leto izida: 2022
• ISBN: 978-961-7128-21-5
• COBISS.SI-ID: 100139779

Licence

• Licenca: CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
• Povezava: http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
• Opis: Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.