Malokluzija se pogosto odpravi s nesnemnimi ortodontskimi aparati. Dolgotrajna izpostavljenost ortodontskega aparata v ustnem okolju vodi do korozije in obrabe materiala, iz katerega se lahko sprostijo kovinski ioni in nanodelci, ki katalizirajo reakcije nastanka reaktivnih kisikovih zvrst in posledično povzročijo oksidativni stres. Namen disertacije je bil raziskati sistemske spremembe parametrov oksidativnega stresa med ortodontskim zdravljenjem, sestavo izbranih ortodontskih zlitin, sproščanje kovinskih ionov in oksidativne posledice, ki jih lahko imajo kovinski ioni na modelni organizem Saccharomyces cerevisiae (S. cerevisiae). Namen disertacije je bil tudi raziskati učinke nanodelcev na celično linijo fibroblastov človeške dlesni (HGF). Povečanje ravni sistemskega oksidativnega stresa je bilo mogoče opaziti v kapilarni krvi ortodontskih pacientov šele po 24 urah, nato pa se parametri oksidativnega stresa normalizirajo. Sproščanje kovinskih ionov iz ortodontskih aparatov v umetno slino je konstantno, vendar so koncentracije sproščenih kovin še vedno pod maksimalno dovoljeno dnevno dozo. Le visoke koncentracije kovinskih ionov so sposobne ustvariti velike količine reaktivnih kisikovih zvrst v kvasovki S. cerevisiae, katerih antioksidativni sistem ni zmožen uravnati, in zato prihaja do oksidativnega stresa in oksidativnih poškodb molekul. Toksičnost nanodelcev in sposobnost ustvarjanja reaktivnih kisikovih zvrsti v celični liniji HGF je odvisna od vrste, koncentracije in lastnosti nanodelcev. Dokazali smo, da se iz nesnemnih zobnih aparatov sproščajo kovinski ioni, čigar koncentracije so prenizke, da bi lahko povečale nivo ROS in inducirale oksidativni stres v kvasovki S. cerevisiae, čeprav so bile opažene nekatere spremembe v aktivnosti antioksidativnih encimov. Izmed izbranih nanodelcev so se nanodelci WS2 izkazali kot najmanj toksični v celični liniji HGF.
|