izpis_h1_title_alt

Uresničevanje evropske tujejezikovne politike v slovenskih osnovnih šolah
ID Lipnik, Lara (Avtor), ID Ermenc, Klara S. (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,17 MB)
MD5: 80C28ACD9F940B4C6529CCEA422DBFC9

Izvleček
V magistrski nalogi se ukvarjamo z vprašanjem uresničevanja priporočil in usmeritev Evropske unije glede tujejezikovne politike v slovenskem osnovnošolskem izobraževanju. Že kar precej časa je znanje jezikov v svetu zelo cenjeno in je ena izmed temeljnih veščin, ki pripomore k boljši konkurenčnosti in gospodarski uspešnosti, česar se zaveda tudi Evropska unija. Precej let aktivno usmerja države članice in spodbuja svoje državljane, da bi poleg svojega maternega jezika znali še vsaj dva tuja jezika. Ta cilj je del širšega uveljavljanja skupne evropske politike izobraževanja, ki vodi v vzpostavitev t. i. skupnega evropskega izobraževalnega prostora, rezultata procesa, imenovanega evropeizacija izobraževanja. V nalogi nas je zanimalo, v kakšni meri slovenska nacionalna politika na področju tujejezikovne politike sledi trendom in priporočilom Evropske unije. S pomočjo pregleda in analize ključnih dokumentov, ki snujejo tujejezikovno politiko, smo ugotovili, da se uresničevanje evropske politike kaže v vseh ključnih dokumentih, tako v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju, Resoluciji in Akcijskem načrtu za tuje jezike kot tudi v učnih načrtih za tuje jezike v osnovni šoli. Vsi dokumenti temeljijo na vseživljenjskem učenju in spodbujanju večjezičnosti, kar je eden izmed temeljev izobraževanja Evropske unije. Osnovnošolski predmetnik v duhu večjezičnosti omogoča učencem, da se v času obveznega šolanja v okviru obveznega predmetnika in razširjenega programa šole naučijo tri tuje jezike. S tem je zadoščeno pogoju m+2, ki je bil določen z barcelonskim ciljem. Nabor jezikov določi šola, učenci pa dosežejo raven A2 oz. B1 pri prvem tujem jeziku in največ A2 pri izbirnih tujih jezikih, kar dokazuje, da se učni načrti opirajo na Skupni evropski jezikovni okvir. Spodbuja se zgodnje učenje tujega jezika, saj je prvi tuji jezik obvezen od drugega razreda dalje, kot neobvezni izbirni predmet pa ga lahko učenci izberejo že v prvem razredu. V prvi triadi se spodbuja integrirano učenje po metodi CLIL, ki je vključena v učne načrte prvih treh razredov. Prisotno je tudi za učenje slovenščine za učence tujce, za katere slovenščina ni materni jezik. Kljub celovito začrtani tuje jezikovni politiki v slovenskem izobraževalnem prostoru pa še vedno ostajajo nerešene sistemske rešitve in potrebe po izpopolnjevanju kadra ter oblikovanju skupnega šolskega jezikovnega kurikula, ki v prihodnosti kličejo po razmisleku in izboljšavi.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:večjezičnost, tujejezikovna politika, jeziki v osnovni šoli, učenje tujega jezika, evropeizacija
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2022
PID:20.500.12556/RUL-142249 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:28.10.2022
Število ogledov:1180
Število prenosov:99
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Implementation of the European Language Policy in Slovenian Primary Education
Izvleček:
In the master's thesis, we deal with the issue of the implementation of the recommendations and directions of the European Union in Slovenian primary school foreign language policy. For quite some time, knowledge of languages has been highly valued in the world and is one of the fundamental skills that contributes to better competitiveness and economic success, something that the European Union is also aware of. For many years, The European Union has been actively guiding its member countries and encouraging their citizens to know at least two foreign languages in addition to their mother tongue. This goal is part of the wider enforcement of the common European education policy, which leads to the establishment of the common European educational space, the result of a process called the Europeanization of education. In the assignment, we were interested in the extent to which the Slovenian national policy in the field of foreign language policy follows the trends and recommendations of the European Union. With the help of the review and analysis of the key documents that make up the foreign language policy, we found that the implementation of the European policy is reflected in all the key documents, both in the White Book on Education, the Resolution document and the Action Plan for Foreign Languages, as well as in the curriculum for foreign languages in elementary school. All documents are based on lifelong learning and the promotion of multilingualism, which is one of the foundations of the European Union education. In the spirit of multilingualism, the elementary school curriculum allows students to learn three foreign languages during compulsory schooling within the framework of the compulsory curriculum and the extended school program. This fulfills the m+2 condition set by the Barcelona goal. The set of languages is determined by the school, and students reach level A2 or B1 in the first foreign language and a maximum of an A2 in the optional foreign languages, which proves that the curricula are based on the Common European Language Framework. Early learning of a foreign language is encouraged, as the first foreign language is compulsory from the second grade onwards, and students can choose it as an optional subject in the first grade as well. In the first triad of the primary school education, integrated learning is promoted using the CLIL method, which is included in the curricula of the first three grades. It is also available for learning Slovene for foreign students whose mother tongue is not Slovene. Despite the comprehensively outlined foreign language policy in the Slovenian educational space, there are still unresolved systemic solutions, the need for staff training and the creation of a common school language curriculum, which call for reflection and improvement in the future.

Ključne besede:multilingualism, foreign language policy, languages in primary school, foreign language learning, Europeanization

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj