izpis_h1_title_alt

Izkušnja dojenja z vidika mame
ID Janhar, Nežka (Avtor), ID Klemenčič Rozman, Mija Marija (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://pefprints.pef.uni-lj.si/7426/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Dojenje je kompleksen proces. Medicina dojenje razlaga kot nekaj naravnega, temu sledi tudi javni diskurz. Trenutno veljaven medicinski diskurz pravi, da je dojenje najboljši način hranjenja novorojenčka, ker naj bi mama le tako dovolj dobro poskrbela za svojega otroka. Hranjenje po steklenički se razume in interpretira kot rešitev v sili. Vse, kar se tiče načina hranjenja dojenčka, se navezuje in osredotoča na mater. Če se materina praksa ne ujema z javno veljavnim odnosom do dojenja, ji je lahko nelagodno, toda njenega počutja in ravnanja v tem primeru ne poznamo in se o njem javno tudi ne govori. Javni diskurz je spremenljiva kategorija, s svojimi argumenti pa prek matere vpliva tudi na otroka. Otrok lahko zaradi vztrajanja matere v dojenju kot idealni podobi hranjenja otroka v svojih potrebah ni zadovoljén. Poleg omenjenega medicinskega (trenutno veljavnega) javnega diskurza obstajajo tudi diskurzi, ki dojenje kot proces problematizirajo kot omejujoč dejavnik za ženske in podpirajo hranjenje po steklenički. Odločitev o hranjenju novorojenčka je pogojena s številnimi dejavniki. Raziskave dokazujejo, da je dojenje veščina, ki se je ženske lahko priučimo. Mame, ki zaradi različnih razlogov ne morejo dojiti ali pa tega nočejo, se zaradi prevladujočega diskurza lahko znajdejo v stiski. Zato sta pomembna podpora in pomoč za soočanje s težavami. Tema magistrskega dela je bila analiza izkušenj z dojenjem pri mamah, ki so svoje dojenje ocenile kot neuspešno. V teoretičnem delu je najprej opisana zgodovina dojenja, ker iz nje izhajajo današnji odnos do njega, obseg podpore in javno mnenje o dojenju. V nadaljevanju so preučeni tudi drugi pogledi na dojenje: sociološki, kjer so mnenja o dojenju različna, ekonomski, ekološki in religiozni. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati 11 intervjujev z mamami, ki so svojo izkušnjo dojenja opredelile kot neuspešno. Njihovo glavno skupno sporočilo je, da se počutijo kot slabše mame, ker ne dojijo svojega otroka, tudi če za to niso krive same. Svojo izkušnjo opredeljujejo kot neuspešno, čeprav bi lahko rekli, da gre pri vsaki od njih za dolgo obdobje učenja, truda, iskanja načina skrbi za otroka, požrtvovalnosti in težkega dela za dobro otroka na račun mame. Iz intervjujev lahko razberemo, da mame zaupajo medicini, ki pa jim na tem področju ne nudi pravih informacij in zato informacije (katerih kakovost je pod vprašajem) iščejo na spletu in v skupinah na Facebooku. Naloga opisuje področje, kjer lahko socialni pedagogi odpiramo prostor za diskusijo, možnost za sprejemanje drugačnega brez vrednotenja boljše – slabše in mamam ponudimo oporo pri ozaveščanju svojih občutkov ob novem srečanju z materinstvom in njegovimi izzivi.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:mama
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Leto izida:2022
PID:20.500.12556/RUL-142195 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:126682627 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:27.10.2022
Število ogledov:364
Število prenosov:54
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The experience of breastfeeding from the mother's point of view
Izvleček:
Breastfeeding is a complex process. Medical experts define it as something natural, which is reinforced by the public discourse. According to the currently applicable medical discourse, breastfeeding is the best way to feed a new-born, as it is the only way for the mother to take enough care of their child. Bottle-feeding is understood and interpreted as an emergency solution. All infant-feeding methods and related aspects are associated with and focused on the mother. If the mother’s practice does not comply with the public view on breastfeeding, she may feel unpleasant, but her well-being and actions in this case are not known and not publicly discussed. Public discourse is a volatile category, and public discourse arguments affect the mother and, consequently, their child. Because mothers view breastfeeding as an ideal method of infant-feeding, they persist on doing it, but as a result, children’s needs may not be met. In addition to the said (currently applicable) medical public discourse, there are other discourses that address breastfeeding as a limiting factor for women and support bottle-feeding. The decision on the infant-feeding method depends on numerous factors. According to research, breastfeeding is a skill that women acquire. Mothers who are unable or unwilling to breastfeed for a variety of reasons may find themselves in distress because of the prevailing discourse. For this reason, support and assistance in dealing with problems are very important. This master’s thesis analyses breastfeeding experience of mothers who perceived their breastfeeding as unsuccessful. The theoretical part first describes the history of breastfeeding, as the current attitude towards breastfeeding stems from it, the extent of support provided to mothers and public view on breastfeeding. The following chapters study other views on breastfeeding: sociological, with different opinions about breastfeeding, economic, ecologic and religious. The empirical part presents results of eleven interviews conducted with mothers who perceived their breastfeeding experience as unsuccessful. Their common message is that they perceive themselves as bad mothers for not having breastfed their child even though it was not their fault. They define their experience as unsuccessful even though each of them had spent a lot of time learning, expending considerable effort, trying to find a way to take care of the child, self-sacrificing and putting in hard work for the benefit of the child at their own expense. Based on the interviews, we can deduct that the mothers trust medicine, which in turn does not offer correct information in this field, so the mothers have to look for information (the quality of which is questionable) online and in Facebook groups. This thesis describes an area where social pedagogues can open the space for discussion and the possibility to accept the different without identifying the better or the worse. We can also help mothers cope with their feelings in the event of new motherhood and its challenges.

Ključne besede:mother

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj