izpis_h1_title_alt

Ocena interakcij med glukokortikoidnimi receptorji in flavonoidi ter izoflavonoidi z metodo in silico
ID Božič, Tajda (Avtor), ID Sollner Dolenc, Marija (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (4,22 MB)
MD5: 23C24C96E907D1ECB7219A40C946D0F1

Izvleček
Flavonoidom in izoflavonoidom smo vsakodnevno izpostavljeni s prehrano. Nahajajo se tako v sadju in zelenjavi, kot tudi v zeliščih ter celo v vinu in čaju. V preteklih desetletjih se je obseg raziskovanja kemijskih motilcev endokrinega sistema (KMES) povečal. Vezavo na različne receptorje v človeškem telesu izkazujejo tudi flavonoidi in izoflavonoidi, zaradi česar lahko vplivajo na endokrini sistem. Zaradi pomembnosti glukokortikoidnega sistema, ki nadzoruje metabolizem, rast in stres, smo preverili potencialne vezavne afinitete izbranih 40 flavonoidov in 35 izoflavonoidov na glukokortikoidne receptorje s pomočjo metod in silico. Za preverjanje vezavnih afinitet smo uporabili računalniška programa Virtual ToxLab (VTL) in Endocrine Disruptome (ED), ki temeljita na sidranju spojin v vezavno mesto za ligande glukokortikoidnega receptorja. Rezultate smo nato primerjali s podatki iz podatkovnih baz za potencialne kemijske motilce endokrinega sistema. Na podlagi rezultatov smo flavonoide in izoflavonoide razdelili v več skupin. Prioritetno nas je zanimalo, ali programa primerljivo napovesta vezavne afinitete ter, ali programa ustrezno napovesta vezavne afinitete na podlagi pridobljenih informacij iz podatkovnih baz. Najprej smo primerjali rezultate s podatki iz podatkovnih baz. Prva skupina je zajemala spojine, ki so v podatkovnih bazah za potencialne KMES in sta jih programa napovedala z visoko afiniteto. Sem spadajo naslednji flavonoidi: baikalein, akacetin, apigenin, luteolin, taksifolin ter izoflavonoidi: kumestrol, glicitein, dalpanin, glabridin in genistein-7-O-β-D glukozid. Druga skupina zajema flavonoida floretin in hesperetin, ki sta v podatkovnih bazah opredeljena kot KMES, a ju programa nista prepoznala kot spojini z vezavno afiniteto. Tretja skupina pa zajema spojine, ki niso prisotne v podatkovnih bazah, a sta jih programa prepoznala kot spojine z visoko vezavo. Ta skupina zajema flavonoide: davidigenin, gosipetin, cianidin, hesperidin in rutin; ter izoflavonoide: daidzin, puerarin, glicitin, tektoridin, vestiton, betavulgarin, kalikozin in hispaglabridin A. Nato smo primerjali vezavno afiniteto, ki sta jo napovedala programa VTL in ED. Prva skupina zajema spojino daidzin, katero sta oba programa uvrstila med spojine z visoko vezavno afiniteto. Druga skupina zajema flavonoide: cianidin, hesperidin in neohesperidin ter izoflavonoidi: hispaglabridin A, dalpanin, glabridin in genistein-7-o-β-d glukozid, katere je ED uvrstil v skupino spojin s srednjo močno afiniteto, a jih je VTL označil za spojine s šibko vezavo. V zadnji skupini pa je samo rotenon, katerega sta oba programa označila kot spojino z nizko vezavno afiniteto. Metode in silico omogočajo enostavno in preprosto preverjanje potencialne toksičnosti spojin. Pri tem pa se je potrebno zavedati, da metode in silico same po sebi ne potrjujejo toksičnega delovanja spojine. Na podlagi rezultatov VTL in ED bi predlagali, da se izoflavonoidi in flavonoidi, katere sta programa prepoznala z zmerno in visoko vezavno afiniteto testira v nadaljnjih testiranjih z metodami in vitro in in vivo, ti so: daidzin, puerarin, glicitin, tektoridin, cianidin, hesperidin, neohesperidin, glabridin, genistein-7-O-β-D-glukozid, hispaglabridin A in dalpanin.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:flavonoidi, izoflavonoidi, kemijski motilci endokrinega sistema, Virtual ToxLab, Endocrine Disruptome, glukokortikoidni receptorji, metode in silico
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FFA - Fakulteta za farmacijo
Leto izida:2022
PID:20.500.12556/RUL-142140 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:21.10.2022
Število ogledov:396
Število prenosov:60
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:In silico assessment of flavonoid and isoflavonoid interaction with glucocorticoid receptors
Izvleček:
Humans are exposed to flavonoids and isoflavonoids on a daily basis through their diet. Such compounds can be found in fruits, vegetables, herbs, teas, etc. Over the past decade, research into chemical endocrine disruptors has increased. Flavonoids and isoflavonoids also display binding to different receptors throughout human body, which can affect the human endocrine system. With the importance of the glucocorticoid system which controls the metabolism, growth, and stress in mind, the potential binding affinities of selected 40 flavonoids and 35 isoflavonoids to glucocorticoid receptors were researched using in silico methods. To test for binding affinities, the Virtual ToxLab (VTL) and Endocrine Disruptome (ED) computer programs were used. They are based on anchoring compounds to glucocorticoid receptors. The results were later compared to the data from potential endocrine disruptor databases. Based on the results, flavonoids and isoflavonoids were divided into several groups. The primary research questions were whether the programs predict the binding affinities comparably, and whether the programs adequately predict the binding affinities based on the information obtained from the databases. First, the results were compared with data from databases. The first group included compounds that are found in databases for potential chemical disruptors of the endocrine system and were predicted by both programs to be compounds with high binding affinities. These include the flavonoids baicalein, akacetin, apigenin, luteolin and taxifolin, and the isoflavonoids: coumestrol, glycitein, dalpanin, glabridin and genistein-7-O-β-D glucoside. The second group includes the flavonoids phloretin and hesperetin, both of which belong to the potential chemical disruptors but were not recognized by the programs as compounds with binding affinity to glucocorticoid receptors. The third group includes the compounds that are not present in the databases, but that the programs recognized as compounds with high binding affinity. This group includes flavonoids davidigenin, gossypetin, cianidin, hesperidin and rutin, and the isoflavonoids daidzine, puerarine, glycitin, tectoridine, vestitone, betavulgarine, calycosin, hispaglabridin A. Next, the VTL and ED results were compared. The first group includes only the compound daidzin, which both programs classified as a compound with high binding affinity. The second group includes the flavonoids and isoflavonoids cianidin, hesperidin, neohesperidin, hispaglabridin A, dalpanin, glabridin and genistein-7-O-β-D glucoside, which ED characterized as compounds with middle binding affinity, but VTL characterized as compounds with low binding affinity. The last group is represented by rotenone, which both programs described as a compound with low binding affinity. In silico methods represent a simple and straightforward way to screen compounds for potential toxicity. However, one must be aware that in silico methods cannot on their own confirm the toxic action of the compound. Based on the results of the programs VTL and ED we suggest further studies for flavonoids and isoflavonoids that demonstrated moderate or high binding affinities: Daidzin, Puerarin, Glycitein, Tectoridin, Cyanidin, Hesperidin, Neohesperidin, Glabridin, Genistein-7-O-β-D-glucoside, Hispaglabridin A and Dalpanin.

Ključne besede:flavonoids, isoflavonoids, chemical endocrine disruptors, Virtual ToxLab, Endocrine Disruptome, glucocorticoid receptors, in silico methods.

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj