izpis_h1_title_alt

Študija z integracijo metod o prekarni zaposlitvi in njenem vplivu na blaginjo : doktorska disertacija
ID Fabrin-Petersen, Robin (Avtor), ID Hlebec, Valentina (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID McGregor, J. Allister (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (6,45 MB)
MD5: 186BD6B4799E07D52EEADF70A8AA5D08

Izvleček
V zadnjih štirih desetletjih je narava zaposlitvenih ureditev postala bolj negotova. Z negotovim mislimo na delo, ki je nestabilno, in kjer so se socialna tveganja takšnega dela prenesla s podjetij in vlad na zaposlene. Te spremembe so posledica postopnih sprememb organizacije dela v sodobnih družbah, ki jih poganjajo spreminjajoče se globalizirane tržne razmere in digitalna revolucija, ki je posledično ustvarila potrebo po fleksibilnosti v proizvodni sferi. Kljub zaskrbljenosti javnosti zaradi zmanjševanja varnosti zaposlitve, pa je pomanjkanje jasnega enotno definiranega koncepta prekarne zaposlitve zmanjšalo navdušenje nad empiričnim raziskovanjem tega pojava in njegovih širših družbenih implikacij. S procesnim pristopom k fenomenu prekarnih zaposlitev je disertacija obravnavala te vidike v "mešani metodi preučevanja prekarnih zaposlitev in njihovih učinkov na blaginjo". V doktorski dezertaciji: 1) ovrednotimo najpogosteje uporabljen in prevladujoč indikator prekarnih zaposlitev pri nestandardnih zaposlitvah; 2) identificiramo razlike v zaposlitvi in operacionaliziramo alternativni indikator prekarnih zaposlitev; 3) testiramo uveljavljene tipologije prekarnih zaposlitev in njihove učinke na tri dimenzije blaginje: materialno, odnosno in subjektivno blaginjo; 4) raziskujemo, kako je dobro počutje povsem individualno (posameznikove sposobnosti, da se soočijo s težkim socialnim položajem prekarnih zaposlitev). Glavna ugotovitev disertacije je, da so prekarne zaposlitve bolj subjektivno doživet pojav kot tisti, ki ga lahko opazujemo v objektivnih družbenih strukturah. Če sledimo tej perspektivi, ugotavljamo, da ima prekarna zaposlitev precejšen negativen učinek na dobro počutje, ki verjetno presega učinke, ugotovljene v prejšnjih raziskavah prekarne zaposlitve, tako po resnosti kot po razponu družbenih implikacij.

Jezik:Angleški jezik
Ključne besede:prekarni zaposlitvi, tridimenzionalno blagostanje, nestandardne in fleksibilne zaposlitve, subjektivna negotovost zaposlitve, integracijo metod
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:FDV - Fakulteta za družbene vede
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[R. Fabrin-Petersen]
Leto izida:2022
Št. strani:404 str.
PID:20.500.12556/RUL-142073 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:331.102.1:159.9(043.2)
COBISS.SI-ID:126315779 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:19.10.2022
Število ogledov:913
Število prenosov:88
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:A mixed methods examination of precarious employment and its effects on wellbeing
Izvleček:
Over the last four decades, the nature of employment arrangements have become more precarious. By precarious we mean work that is insecure, unstable and uncertain, and where the social risks of such work have been shifted from businesses and governments to the employees. These changes are due to the gradual changes to the organisation of work in contemporary societies, driven by the changing globalised market conditions and the digital revolution, which subsequently created a need for flexibility in the productive sphere. Yet, despite public concern about the decline in security of employment, the lack of a clear uniformly defined concept of precarious employment has dampened the enthusiasm for empirical research into the phenomenon and its wider social implications. Through a process approach to the phenomenon of precarious employment, the dissertation set out to address these aspects in ‘a mixed methods examination of precarious employment and its effects on wellbeing’. Throughout the dissertation, we: 1) evaluate the most frequently used and dominant indicator of precarious employments, in non-standard employments; 2) identify distinctions in job and operationalise an alternative indicator of precarious employment; 3) followed by testing of the established precarious employment typologies and their effects on three dimensions of wellbeing, the material, the relational and the subjective wellbeing; and finally, 4) we explore how wellbeing is entirely individual, as are the individuals’ capabilities to deal with the difficult social situation of precarious employment. The main findings of the dissertation is that precarious employment is as much, if not more, a subjectively experienced phenomenon, than one that can be observed in objective social structures. Following that perspective, we find that precarious employment has a substantial negative effect on wellbeing that, arguably, surpass the effects identified in previous research on precarious employment, in both severity and range of social implications.

Ključne besede:precarious employment, three-dimensional wellbeing, non-standard and flexible employments, subjective job insecurity, mixed methods

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj