Slovenski jezik in književnost sta tesno povezana s prevodi. Že prvi zapisi v slovenskem jeziku, Brižinski spomeniki, ki so nastali okoli leta 1000, so bili pravzaprav prevodi verskih besedil iz nemščine in latinščine ter pričajo o tem, kako pomembno je bilo prevajanje za razvoj slovenščine. Glavni namen magistrske naloge je ugotoviti, kateri prevodi romanov in kratke proze iz nemščine v slovenščino so bili izdani od marčne revolucije (1848) do konca druge svetovne vojne (1945). Pri tem je poudarek na dveh obdobjih: na obdobju od 1848 do ustanovitve Države SHS (1918) ter na obdobju od leta 1919 do konca druge svetovne vojne (1945).
Magistrska naloga v svojem teoretičnem delu predstavi odnos med slovensko in nemško govorečim prebivalstvom v dolgem 19. stoletju, posebej pa se posveti tudi nemški literarni zgodovini v kontrastivni luči, torej v primerjavi z razvojem slovenske književnosti. V nadaljevanju obravnava še prevajalsko in literarno dejavnost na Slovenskem od protestantizma do konca druge svetovne vojne. Sledi analitični del naloge, ki se opira na korpus zbranih prevodov in sestoji iz 341 enot. Sestavljen je bil s pomočjo knjižničnega sistema COBISS ter zbirk prevodov in sekundarne literature v delih, kot so: Družba sv. Mohorja. Celovška, Celjska in Goriška Mohorjeva v slovenskem kulturnem prostoru (1851¬–1995); Bibliografija 1851–2011 in Slovenski leksikon novejšega prevajanja.
Namen analize je, da potrdi ali ovrže zastavljene hipoteze, in sicer da je bilo v obdobju od 1848 do 1918 v primerjavi z obdobjem od 1919 do 1945 prevedenih več romanov in kratke proze, kar bi utegnila biti posledica tega, da je po ustanovitvi Države SHS vedno manj Slovencev prihajalo v stik z nemškim jezikom, prav tako pa se je bolj utrdila zavest o slovenski narodni in jezikovni identiteti, zato se je več prevajalo iz nemščine. Druga hipoteza pa predpostavlja, da se je v obdobju od 1848 do 1945 v prvi vrsti prevajalo trivialno literaturo in da višjih literarnih zvrsti niso prevajali, ker so bile: a) dodeljene lastni slovenski produkciji in b) so bile bralstvu dosegljive v nemščini. Zadnja hipoteza pravi, da je bilo v obravnavanem obdobju prevedenih več romanov in kratke proze za otroke in mlade kot pa za odrasle, saj je prevladovalo mnenje, da prevodi krščansko moralističnih del pomembno vplivajo na vzgojo otrok in mladine.
|