izpis_h1_title_alt

Razvoj nanovlaken na osnovi hitosana in alginata za celjenje ran
ID Krampelj, Betka (Avtor), ID Kocbek, Petra (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Temova, Biljana (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (3,58 MB)
MD5: 4A92721A84470FDE54855DFB2141C371

Izvleček
Oskrba ran, vključno z oblogami za oskrbo ran, je hitro razvijajoče se področje znanosti. Novejši pristopi za oskrbo ran stremijo k neinvazivnim, učinkovitim tehnikam in materialom, ki zagotavljajo ustrezno zaščito rane in mikrookolje v njej, da se ta čim prej zaceli. Take lastnosti imajo tudi obloge na osnovi nanovlaken, hkrati pa so strukturno podobne elementom zunajceličnega ogrodja, kar je še ena izmed prednosti tovrstnega materiala pri celjenju ran. V magistrski nalogi smo se osredotočili na izdelavo biokompatibilnih, v vodi stabilnih nanovlaken iz alginata ali hitosana v kombinaciji s polietilenoksidom, ki smo jih pripravili z elektrostatskim sukanjem. Namen je bil ugotoviti, kako koncentracija posameznih polimerov v raztopini za elektrostatsko sukanje vpliva na procesne parametre pri elektrostatskem sukanju in morfološke lastnosti nanovlaken. Slednje smo ovrednotili s svetlobno in vrstično elektronsko mikroskopijo. Ugotovili smo, da so bile raztopine hitosana z dodatkom polietilenoksida manj procesibilne od raztopin natrijevega alginata z dodatkom polietilenoksida. Iz slednjih smo pripravili morfološko ustrezna nanovlakna iz bolj koncentrirane polimerne raztopine (4,5 %) kot iz raztopin hitosana (3,5 %). Procesibilnost je bila odvisna tudi od molekulske mase uporabljenega polietilenoksida, za katero smo ugotovili, da je izmed preizkušenih (400 kDa, 900 kDa in 2000 kDa) najbolj ustrezna 2000 kDa. Proučevali smo tudi vpliv sestave nanovlaken na njihovo obstojnost v vodi, tako da smo objektna stekelca z vzorci nanovlaken potapljali v petrijevke z vodo, zatem pa jih analizirali s svetlobnim mikroskopom. Nanovlakna iz polimerne mešanice hitosan-polietilenoksid so bila bolj obstojna kot tista iz polimerne mešanice natrijev alginat-polietilenoksid. Ugotovili smo, da uporabljena metoda za določanje obstojnosti nanovlaken v vodi ni ustrezna, zato je v nadaljevanju raziskav smiselno razviti novo ali obstoječo ustrezno prilagoditi.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:elektrostatsko sukanje, hitosan, nanovlakna, natrijev alginat, polietilenoksid
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FFA - Fakulteta za farmacijo
Leto izida:2022
PID:20.500.12556/RUL-141755 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:07.10.2022
Število ogledov:888
Število prenosov:134
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Development of chitosan and alginate based nanofibers for wound healing
Izvleček:
Wound care, including wound dressings, is a fast evolving field of science. New approaches to wound care strive to non-invasive, effective techniques and materials that assure adequate wound protection and provide a suitable microenvironment that enables fast healing. Dressings based on nanofibers have such properties, moreover, they are similar in structure to the elements of extracellular matrix, which is favourable for materials used for wound healing. In this master thesis, we focused on the production of biocompatible water-stable nanofibers based on alginate or chitosan in combination with polyethylene oxide, which were prepared by the electrospinning. The aim was to determine how the concentration of individual polymers in the solution affects the process parameters in electrospinning and the morphological properties of nanofibers. The latter was evaluated by light and scanning electron microscopy. Results show that solutions of chitosan with the addition of polyethylene oxide are less processable than solutions of sodium alginate with the addition of polyethylene oxide. Nanofibers, morphologically suitable for wound application, were prepared from a more concentrated alginate-based polymer solutions (4.5%) than from solutions with chitosan (3.5%). The processability also depended on the molecular weight of the polyethylene oxide used. Among the investigated ones (400 kDa, 900 kDa and 2000 kDa) polyethylene oxide 2000 kDa was the most appropriate. We have investigated also the impact of nanofiber composition on its stability in water by immersing microscope slides with electrospun samples of nanofibers in water filled petri dishes. The samples were then analysed under a light microscope. Nanofibers from the chitosan-polyethylene oxide mixtures were more stable in aqueous environment than those prepared from the sodium alginate-polyethylene oxide mixtures. The method for determining the stability of nanofibers in water was shown not to be adequate for evaluation of fiber morphology after exposure to aqueous medium and therefore it needs to be modified or further developed.

Ključne besede:electrospinning, chitosan, nanofibers, sodium alginate, polyethylene oxide

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj