izpis_h1_title_alt

Makedonščina, bolgarščina in albanščina znotraj balkanske jezikovne zveze : magistrsko delo
ID Trifunović, Aleksandar (Avtor), ID Šekli, Matej (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Subiotto, Namita (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Božović, Đorđe (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,90 MB)
MD5: 091BC3C01FEE4C33D103E9F52B3A15A0

Izvleček
Jezikovne zveze so jezikoslovni fenomen, ki je prisoten na vseh celinah (razen Antakrtike). Gre za podobnosti, ki najpogosteje zajemajo oblikoskladenjsko raven in so posledica dolgega sožitja med govorci različnih jezikov, v situacijah ko na določenem prostoru ni jezika, ki bi ga lahko označili kot lingua franca. Jezikovna zveza, ki ima najdaljšo tradicijo raziskovanja je balkanska jezikovna zveza, ki jo tvorijo jeziki iz različnih skupin indoevropskih jezikov: slovanske, albanske, romanske, grške, indo-iranske in tudi turščina, ki je predstavnica turške jezikovne družine. Vprašanje porekla balkanizmov je še vedno odprto in pri iskanju odgovora na to vprašanje ima ključno vlogo vzpostavitev relativne kronologije, ki bo pripomogla ne le pri iskanju izvora vsakega balkanizma posebej, ampak tudi pri raziskovanju poti prenašanja balkanizmov iz enega jezika v druge. To magistrsko delo se osredotoča na makedonščino, bolgarščino in albanščino, tri najbolj balkanizirane jezike, in predstavlja šest balkanizmov: postpozitivni določni člen, sovpad rodilnika in dajalnika, podvojitev premega predmeta, izgubo nedoločnika, tvorbo prihodnjika s pomožnim glagolom hoteti in tvorjenje preteklika s pomožnim glagolom imeti. Ti balkanizmi so predstavljeni prvič na sinhroni ravni v standardnih jezikih, nato pa poskuša vzpostaviti njihovo relativno kronologijo v teh jezikih.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:makedonščina, bolgarščina, albanščina, tipološko jezikoslovje, jezikovne zveze, balkanska jezikovna zveza, balkanizmi, relativna kronologija
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[A. Trifunović]
Leto izida:2022
Št. strani:101 str.
PID:20.500.12556/RUL-141653 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:[811.163.3+811.163.2+811.18]'361
COBISS.SI-ID:135494147 Povezava se odpre v novem oknu
Opomba:
НАСЛОВ: Македонски, бугарски и албански во рамките на балканскиот јазичен сојуз / РЕЗИМЕ: стр. 81-85 // TITULLIN: Maqedonishtja, bullgarishtja dhe shqipja brenda bashkimit gjuhësor ballkanik / PËRMBLEDHJE: fq. 86-90
Datum objave v RUL:04.10.2022
Število ogledov:1098
Število prenosov:76
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Albanski jezik
Naslov:Macedonian, Bulgarian and Albanian Languages in the Balkan Language Area
Izvleček:
Linguistic areas are a linguistic phenomenon present on all continents (except Antarctica). This phenomenon most often encompass the morphosyntactic level and is the result of a long coexistence between speakers of different languages, in circumstances where there is no language in a particular area that could be described as a lingua franca. The linguistic area that has been research the longest is the Balkan language area, which consists of languages from different groups of Indo-European languages: Slavic, Albanian, Romance, Greek, Indo-Iranian as well as Turkish, which is a representative of the Turkic language family. The question of the origin of balkanisms remains open and the establishment of a relative chronology plays a key role in finding the answer to this question. It could help to not only find the origin of each balkanism individually, but also to explore the path of diffusion of balkanisms from one language to another. This master's thesis focuses on Macedonian, Bulgarian and Albanian, the three most Balkanised languages, and thoroughly presents six balkanisms: the postpositive definite article, the genitive-dative merger, the reduplication of direct and indirect objects, the loss of infinitive, the formation of the future tense with the auxiliary verb to want and the formation of the past tense with the auxiliary verb to have. These balkanisms are analyzed firstly on a synchronous level in standard languages, in the attempt to establish their relative chronology in aforementioned languages.

Ključne besede:Macedonian, Bulgarian, Albanian, typological linguistics, language areas, Balkan language area, balkanisms, relative chronology

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj