Izraz polarni vrtinec najpogosteje predstavlja območje hladnega polarnega zraka in nizkega tlaka, ki obdaja pol in ga omejujejo močni zahodni tokovi. V Zemljini atmosferi lahko najdemo dva različna polarna vrtinca: troposferski in stratosferski polarni vrtinec. Medtem ko troposferski polarni vrtinec obstaja skozi celotno leto, se stratosferski polarni vrtinec pojavi le v zimskih mesecih. Razpad stratosferskega polarnega vrtinca je predstavljen z obratom zonalnih vetrov in ga imenujemo dogodek nenadnega segrevanja stratosfere (SSW). Takšni dogodki lahko vplivajo tudi na vreme na površju. Tako kot na številne druge atmosferske značilnosti tudi na polarni vrtinec danes vpliva globalno segrevanje. Zato znanstveniki iščejo načine namernega poseganja v naravne sisteme Zemlje, da bi zmanjšali učinke globalnega segrevanja. Temu pravimo geoinženiring, ena od predlaganih tehnik geoinženiringa pa so stratosferski aerosoli. Ta tehnika predstavlja vbrizgavanje majhnih odbojnih delcev v zgornje plasti atmosfere in je bila uporabljena tudi v GLENS modelu. V tem delu bomo analizirali podatke iz GLENS simulacije in opazovali vpliv povečane količine toplogrednih plinov in geoinženiringa na stratosferski polarni vrtinec. Z analizo polj zonalne temperature, zonalnega vetra in potencialne vrtinčnosti (P V ) smo opazili, da je polarni vrtinec postal močnejši v obeh prihodnjih podnebjih na obeh poloblah. Opazili smo tudi, da je bila sprememba v datumu nastopa končnega SSW dogodka nebistvena. Z analizo močnih med zimskih SSW dogodkov smo prepoznali, da sprememba v datumu nastopa prav tako ni bila bistvena, opazili pa smo tudi spremembo v frekvenci takih dogodkov.
|
