Umetna inteligenca kot orodje izboljšanja javnih storitev : možnosti, pasti in regulacija

Rudolf, Grega (avtor)

Umetna inteligenca kot eno izmed orodij tehnološkega razvoja vse hitreje pronica v številne pore naše družbe kot tudi v mnoge procese javnega upravljanja. Implementacija sistemov umetne inteligence pa v družbi odpira številne izzive povezane z zbiranjem osebnih podatkov, njeno avtomatsko in obsežno uporabo kot tudi zadeva mnoga vprašanja glede sorazmernosti takšne uporabe z vidika nepristranskosti vhodnih podatkov ter sorazmernosti njihove obdelave. V slednjem prispevku so tako naslovljene in raziskane prednosti in slabosti uporabe umetne inteligence v postopkih javnega upravljanja, na kratko predstavljeni primeri njene uporabnosti ter tudi izpostavljene mnoge pozitivne vrednosti, ki jih uporaba umetne inteligence v družbi prinaša. Prispevek se pri tem dotakne tudi področja same regulacije umetne inteligence v Evropski uniji, kjer je na kratko analiziran predlog Uredbe o umetni inteligenci, kot generalni in temeljni predpis, ki naj bi v Evropski uniji služil kot okvir pravne regulacije uporabe umetne inteligence tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Prek raziskanega je tako moč ugotoviti, da je uporabnost tovrstnih sistemov velika ter že danes precej razširjena v številnih državah EU na več kot 82 konkretnih primerih uporabe pri izvajanjih javnih nalog. Kljub številnim nacionalnim strategijam za uporabo UI v javnem sektorju ter številnim študijam o uporabi umetne inteligence v javni upravi pa je sklepno moč ugotoviti, da primanjkuje število raziskav o dolgoročnem vplivu umetne inteligence na številne vidike družbe kot tudi pomanjkanje raziskav o posledicah, ki jih tovrstni sistemi imajo na elemente pravne države, človekove pravice, učinkovitost izvajanja javnih nalog ter zadovoljstva državljanov. Zadevni članek tako lahko služi kot začetni konceptualni prispevek s površinsko analizo različnih aplikacij umetne inteligence v javnem sektorju ter kratki analizi njihovega vpliva z vidika tako prednosti kot izzivov tovrstnih načinov uporabe.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: umetna inteligenca, Uredba o umetni inteligenci, javno upravljanje, varstvo osebnih podatkov
• Vrsta gradiva: Članek v reviji
• Tipologija: 1.04 - Strokovni članek
• Organizacija: FU - Fakulteta za upravo
• Status publikacije: Objavljeno
• Različica publikacije: Objavljena publikacija
• Leto izida: 2022
• Št. strani: Str. 30-37
• Številčenje: Letn. 1, št. 1
• PID: 20.500.12556/RUL-139716
• UDK: 35:004.8:34(4-6EU)(497.4)
• ISSN pri članku: 2820-5138
• COBISS.SI-ID: 118554115
• Datum objave v RUL: 13.09.2022

RUDOLF, Grega, 2022, Umetna inteligenca kot orodje izboljšanja javnih storitev : možnosti, pasti in regulacija. Fu-tura. študentska revija Fakultete za upravo [na spletu]. 2022. Vol. 1, no. 1, p. 30–37. [Dostopano 14 marec 2025]. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=139716

Gradivo je del revije

• Naslov: Fu-tura. študentska revija Fakultete za upravo
• Založnik: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo
• ISSN: 2820-5138
• COBISS.SI-ID: 116904195

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Ključne besede: artificial intelligence, Artificial Intelligence Act, public management, protection of personal data