izpis_h1_title_alt

Umetna inteligenca kot orodje izboljšanja javnih storitev : možnosti, pasti in regulacija
ID Rudolf, Grega (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (395,71 KB)
MD5: 158A47095DCB894359BD735E0214CBD8
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://www.fu.uni-lj.si/revija-fu-tura/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Umetna inteligenca kot eno izmed orodij tehnološkega razvoja vse hitreje pronica v številne pore naše družbe kot tudi v mnoge procese javnega upravljanja. Implementacija sistemov umetne inteligence pa v družbi odpira številne izzive povezane z zbiranjem osebnih podatkov, njeno avtomatsko in obsežno uporabo kot tudi zadeva mnoga vprašanja glede sorazmernosti takšne uporabe z vidika nepristranskosti vhodnih podatkov ter sorazmernosti njihove obdelave. V slednjem prispevku so tako naslovljene in raziskane prednosti in slabosti uporabe umetne inteligence v postopkih javnega upravljanja, na kratko predstavljeni primeri njene uporabnosti ter tudi izpostavljene mnoge pozitivne vrednosti, ki jih uporaba umetne inteligence v družbi prinaša. Prispevek se pri tem dotakne tudi področja same regulacije umetne inteligence v Evropski uniji, kjer je na kratko analiziran predlog Uredbe o umetni inteligenci, kot generalni in temeljni predpis, ki naj bi v Evropski uniji služil kot okvir pravne regulacije uporabe umetne inteligence tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Prek raziskanega je tako moč ugotoviti, da je uporabnost tovrstnih sistemov velika ter že danes precej razširjena v številnih državah EU na več kot 82 konkretnih primerih uporabe pri izvajanjih javnih nalog. Kljub številnim nacionalnim strategijam za uporabo UI v javnem sektorju ter številnim študijam o uporabi umetne inteligence v javni upravi pa je sklepno moč ugotoviti, da primanjkuje število raziskav o dolgoročnem vplivu umetne inteligence na številne vidike družbe kot tudi pomanjkanje raziskav o posledicah, ki jih tovrstni sistemi imajo na elemente pravne države, človekove pravice, učinkovitost izvajanja javnih nalog ter zadovoljstva državljanov. Zadevni članek tako lahko služi kot začetni konceptualni prispevek s površinsko analizo različnih aplikacij umetne inteligence v javnem sektorju ter kratki analizi njihovega vpliva z vidika tako prednosti kot izzivov tovrstnih načinov uporabe.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:umetna inteligenca, Uredba o umetni inteligenci, javno upravljanje, varstvo osebnih podatkov
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.04 - Strokovni članek
Organizacija:FU - Fakulteta za upravo
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2022
Št. strani:Str. 30-37
Številčenje:Letn. 1, št. 1
PID:20.500.12556/RUL-139716 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:35:004.8:34(4-6EU)(497.4)
ISSN pri članku:2820-5138
COBISS.SI-ID:118554115 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:13.09.2022
Število ogledov:586
Število prenosov:207
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Fu-tura. študentska revija Fakultete za upravo
Založnik:Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo
ISSN:2820-5138
COBISS.SI-ID:116904195 Povezava se odpre v novem oknu

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Ključne besede:artificial intelligence, Artificial Intelligence Act, public management, protection of personal data

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj