izpis_h1_title_alt

Zakonsko življenje priseljenk na južnokorejskem podeželju
ID Šolar, Tjaša (Avtor), ID Kang, Byoung Yoong (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (786,47 KB)
MD5: 7885B7D5B30290EF5C302209E0F4C435

Izvleček
V razvijajočih se državah, kjer sta revščina in brezposelnost kronični, so ženske pripravljene zapustiti svojo domovino in vzpostaviti novo življenje s pričakovanjem, da so v Južni Koreji boljši pogoji za življenje. Odločijo se za dogovorjeno poroko, da bi finančno podprle svojo družino v domovini, predvsem pa izboljšale svoje življenje. Vključevanje priseljenk v lokalno družbo je v zadnjem času postalo relevantno vprašanje. Kljub naraščajočemu številu priseljenk in posledičnim težavam pri vključevanju v korejsko družbo in kulturo, Južna Koreja spodbuja takšne migracije žensk kot način reševanja pomanjkanja mlade ženske populacije za poroke, ki ga čutijo predvsem samski korejski moški na podeželju. Takšen odziv vlade ustvarja zelo ugodno okolje za ženitne posredovalnice, ki širijo svoje poslovanje. Posledično v Južni Koreji večino večkulturnih družin sestavljata korejski moški in ženska tujih korenin, ki živita v zakonski zvezi, sklenjeni prek posrednikov za sklepanje zakonskih zvez oz. ženitnih posredovalnic. Večina moških je s podeželja in revnejših mestnih območij Južne Koreje, ženske pa iz azijskih držav, kot so Kitajska, Vietnam, Tajska, Kambodža in Filipini. Moški s podeželja in iz delavskega razreda se težko poročijo, saj se Korejke, ki so običajno dobro izobražene in katerih ekonomski položaj je boljši, ne želijo poročiti z moškimi z nizkim socialno-ekonomskim statusom. Od zgodovinskega ozadja in trenutnega stanja na področju sklepanja mednarodnih zakonskih zvez in postopka sklepanja le-teh preidem k predstavitvi zakonskega življenja priseljenk in njihovega procesa prilagajanja na življenje v Južni Koreji ter odgovarjam na vprašanja, kot so: kakšne stiske preživljajo, ali se razumejo s svojimi možmi in, ali obstajajo programi pomoči, ki bi omenjenim priseljenkam olajšali vključevanje v korejsko družbo in omogočili čim bolj kakovostno življenje.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:mednarodna zakonska zveza, priseljenke, ženitne posredovalnice, podeželje, Južna Koreja
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2022
PID:20.500.12556/RUL-138937 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:26.08.2022
Število ogledov:825
Število prenosov:33
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The Marital Life of Female Immigrants in South Korea Rural
Izvleček:
Women from developing countries, where poverty and unemployment are chronic, are willing to leave their homelands and establish new lives in South Korea, expecting better living conditions. As a way to support their families in their homeland and, above all, to improve their lives, they choose arranged marriages. The integration of immigrant women into local society has recently become a relevant issue. Despite the increasing number of female migrants and the challenges they face in integrating into Korean society and culture, the South Korean government encourages such migrations in order to address a shortage of young female marriageables. Single Korean men in rural areas are most affected by this problem. Such a response from the government creates a very favorable environment for marriage brokerage agencies to expand their business. As a result, the majority of multicultural families in South Korea are made up of a Korean man and a foreign woman, living in a marriage, which was arranged through a marriage brokerage agency. Most of the men are from rural and poorer urban areas in South Korea, while women are from Asian countries such as China, Vietnam, Thailand, Cambodia and the Philippines. Rural and working-class men find it difficult to marry, because well-educated Korean women who have better economic circumstances, do not want to marry men of a low socio-economic status. From the historical background and the current state in the field of international marriages and the process of getting married, I move on to present the marital life of female immigrants and their process of adjustment to life in South Korea, as well as answer questions such as: what hardships they go through, whether they get along with their husbands, and whether there are support programs that would make it easier for these immigrant women to integrate into Korean society and provide them the best possible quality of life.

Ključne besede:international marriage, female immigrants, marriage brokerage agencies, countryside, South Korea

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj