izpis_h1_title_alt

Določitev hlapnih komponent v medu
ID Van Elteren, Jan (Avtor), ID Kočar, Drago (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (918,84 KB)
MD5: 1A3261920F9B8F07D9742CB7B0A7DB4E

Izvleček
V diplomski nalogi sem določal hlapne komponente v cvetličnem in gozdnem medu. Uporabljal sem HS-SPME-GC-MS. Preveril sem ponovljivost in linearnost metode, ki sta bili zadovoljivi. Določil sem 40 najbolj zastopanih hlapnih spojin v vsaki od vrst medu, ki so ustrezale določenim izbirnim kriterijem. Razdelil sem jih na skupne in na specifične spojine, prisotne le v eni od vrst medu. Skupnih je bilo 26, prevladovali so estri, terpeni in derivati benzena. V obeh vrstah medu so največji odziv dale skupne spojine hotrienol, p-(1-propenil)toluen, metil nonanoat, metil-(Z)-9-oktadecenoat in metil oktanoat. Od specifičnih so bili v cvetličnem medu najbolj zastopani 1,2-dihidronaftalen, benzil nitril in 1-metoksi-4-metilbenzen. V gozdnem so največji odziv imeli terpinen-4-ol, α-terpineol in metil (E)-2-nonenoat. Od teh se 1,2-dihidronaftalen in benzil nitril nista pojavila v niti enem od vzorcev gozdnega medu. Od naštetih spojin, specifičnih za gozdni med, se ni nobena pojavila v niti enem od vzorcev cvetličnega medu. Te spojine bi bile lahko uporabne kot določitveni markerji za slovenski cvetlični in gozdni med.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:cvetlični med, gozdni med, hlapne organske spojine, HS-SPME-GC-MS
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FKKT - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Leto izida:2022
PID:20.500.12556/RUL-138922 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:120795395 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:25.08.2022
Število ogledov:1076
Število prenosov:172
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Determination of volatile compounds in honey
Izvleček:
In this thesis I determined the volatile components of mixed floral and forest honey. I used HS-SPME-GC-MS. I examined the reproducibility and linearity of the method, which were satisfactory. I identified the 40 most represented volatile compounds in both types of honey that met certain selection criteria. I divided them into common and into specific compounds, present in only one type of honey. There were 26 common compounds, predominantly esters, terpenes and benzene derivatives. In both honeys, the common compounds hotrienol, p-(1-propenyl) toluene, methyl nonanoate, methyl-(Z)-9-octadecenoate and methyl octanoate were the most abundant. Of the specific components, 1,2-dihydronaphthalene, benzyl nitrile and 1-methoxy-4-methylbenzene had the highest signal in floral honey, while terpinene-4-ol, α-terpineol and methyl (E)-2-nonenoate appeared in forest honey with the highest signal. Of these, 1,2-dihydronaphthalene and benzyl nitrile were not present in any of the forest honeys. None of the listed forest-specific volatiles appeared in any of the floral honey samples. The stated compounds could be used as identification markers for Slovenian mixed floral and forest honey.

Ključne besede:floral honey, forest honey, volatile organic compounds, HS-SPME-GC-MS

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj