izpis_h1_title_alt

Socialne inovacije kot nov tip kolektivnega delovanja
ID Hlebec, Valentina (Avtor), ID Mandič, Srna (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (838,55 KB)
MD5: A52DC6D04C75ED0F6D6262D99CA2A7BF

Izvleček
Socialna inovacija (SI) je sodoben pojav, katerega značilnost je prizadevanje za neko izboljšavo na področju blaginje, in to z vzpostavitvijo novih povezav med akterji iz različnih sektorjev. Cilj članka je na podlagi obsežne in raznovrstne literature poiskati nastavke za razumevanje SI v dveh teorijah. Pokažemo, kako je po strukturacijski teoriji SI možno konceptualizirati kot obliko kolektivnega delovanja, po teoriji kompleksnosti pa kot obliko samoorganizacije. Nadalje izpostavimo dva mehanizma, ki sta po obeh teorijah pomembna za vznik in obstoj kolektivnega delovanja in - kot pokažemo - celo konstitutivnega pomena ob soočanju s tveganji in ovirami, ki so specifične za SI. Prvi je skupno učenje in pridobivanje znanja, vitalno pomemben za ohranjanje kohezivnosti akterjev ob srečevanju z novim in neznanim. Drugi je decentralizirano vodenje, ki s specifičnimi veščinami omogoči premoščati razlike v znanju, načinu dela in organizacijski kulturi med različnimi akterji. Pomen teh mehanizmov in vlogo javnega sektorja pokažemo na dveh primerih SI: "skupnost prakse" in "živi laboratorij".

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:socialne inovacije, samoorganizacija, kolektivno delovanje, strukturacijska teorija, teorija kompleksnosti, decentralizirano vodenje
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FDV - Fakulteta za družbene vede
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:30.03.2021
Leto izida:2021
Št. strani:Str. 5-27, 227
Številčenje:Letn. 58, št. 1
PID:20.500.12556/RUL-138889 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:316.2:001.895
ISSN pri članku:0040-3598
DOI:10.51936/tip.58.1.5-27 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:57410819 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:24.08.2022
Število ogledov:312
Število prenosov:54
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja
Skrajšan naslov:Teor. praksa
Založnik:Visoka šola za politične vede, Visoka šola za politične vede, Visoka šola za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Fakulteta za družbene vede
ISSN:0040-3598
COBISS.SI-ID:763652 Povezava se odpre v novem oknu

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Social innovation as a new type of collective operation
Izvleček:
Social innovation (SI) is a new social phenomenon characterised by an effort to better address a social need and also introduce new relationships between actors. This article explores two theoretical frameworks that may assist in understanding SI. We argue how, according to the structuration theory, SI may be conceptualised as a form of collective agency while, in the complexity theory, SI is seen as a form of self-organisation. Further, we find that in harmony with both theories two mechanisms are critically important for a SI to emerge, endure and, as we argue, to overcome the risks and impediments specific to SI. The first mechanism is collective learning and knowledge sharing, significant for sustaining the cohesiveness of actors as they confront the new and the unknown. The second is decentralised leadership, with specific competencies needed to bridge the differences between actors in their knowledge, modes of operation, and organisational cultures. These mechanisms are demonstrated in two cases of SI "community of practice" and "living labs", together with the considerable role of the public sector in sustaining them.

Ključne besede:social innovations, self-organisation, collective agency, structuration theory, complexity theory, decentralised leadership

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj