izpis_h1_title_alt

Revščina skozi oči mladostnikov v dnevnem centru Društva Žarek : diplomsko delo
ID Todorović, Maja (Avtor), ID Dragoš, Srečo (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (882,72 KB)
MD5: B21D75EC6E1E7A4EA1319E681F84269D

Izvleček
V pregledu problematike sem najprej predstavila različne opredelitve in načine merjenja revščine, revščino povezala s pojavom globalizacije, dotaknila sem se družbene neenakosti in družbene mobilnosti, nekaj besed pa sem namenila tudi socialni izključenosti, revščini otrok in univerzalnemu temeljnemu dohodku. Za temo diplomskega dela sem se odločila na podlagi prakse in izkušenj v dnevnem centru na Jesenicah, kjer se veliko uporabnikov sooča z revščino. Sama sem to opazila predvsem v času epidemije COVID-19, ko sta revščina in neenakost postali bolj vidni in izraziti kot prej. V kvalitativni raziskavi je sodelovalo šest uporabnikov dnevnega centra Naj mladih ne vzgaja ulica Društva Žarek. Populacijo v raziskavi torej predstavljajo uporabniki dnevnega centra, vzorec pa je neslučajnostni in priložnostni. Zanimalo me je predvsem, kako mladostniki razumejo in dojemajo revščino in socialno izključenost, na katerih področjih življenja ju prepoznavajo, katere dejavnike tveganja revščine in kakšne oblike pomoči poznajo, zanimale pa so me tudi morebitne lastne izkušnje mladostnikov z revščino. Ugotovila sem, da mladostniki revščino prvotno povezujejo z materialno deprivacijo in finančno stisko, so pa nekateri omenili, da je revščina lahko tudi pomanjkanje stvari, ki niso nujno pomembne za preživetje, si pa brez njih lahko izključen iz družbe. S tem so tudi sami ugotovili, da revščina ni le pomanjkanje hrane ali denarja, je tisto, kar posamezniki in družba v določenem okolju in času sami opredelijo kot revščino. Ugotovila sem, da večina mladostnikov meni, da so revni ljudje tudi socialno izključeni. Povečanje neenakosti, finančnih stisk, revščine in brezposelnosti so opazili tudi v času epidemije. Ugotovitve so pokazale, da imajo mladostniki v večini pozitiven odnos do revnih in ljudi ne izključujejo na podlagi revščine, razen v primeru enega sogovornika. Ravno zato je potrebno o revščini in socialni izključenosti govoriti že v osnovni šoli, da otroci že zgodaj razvijejo občutljivost in empatijo do ljudi, ki se soočajo z različnimi težavami, s tem pa bi lahko morebiti zmanjšali tudi socialno izključenost otrok. Ugotovila sem, da mladostniki dobro poznajo dejavnike tveganja revščine, naštevajo namreč veliko različnih dejavnikov, kot so nižja izobrazba, slab položaj na trgu dela, brezposelnost, enostarševske družine in velike družine. Skoraj vsi poznajo revne ljudi, veliko pa jih ima tudi lastne izkušnje z revščino, in sicer s prostorsko stisko v stanovanju, morajo se odrekati, imeli pa so tudi izkušnje z uveljavljanjem pravic iz javnih sredstev in materialno pomočjo s strani raznih dobrodelnih organizacij. Svoj socialni status večinoma ocenjujejo kot srednji, s kakovostjo svojega življenja pa so zadovoljni. Ugotovila sem, da kot pomembno obliko pomoči doživljajo medsebojno pomoč v skupnosti, pomoč pri iskanju zaposlitve, psihološko pomoč revnim ter materialno in denarno pomoč. Zato bi bilo smiselno postopno uvesti univerzalni temeljni dohodek, najprej za otroke, saj revščina zaznamuje tako njihovo otroštvo kot tudi prihodnost. Posledice revščine so namreč dolgotrajne, otroci, ki se rodijo v revne družine, pa so v odraslosti nemalokrat tudi sami revni. Ugotovila sem, da mladostniki tudi dnevni center doživljajo kot pomembno obliko pomoči revnim. Zato predlagam tudi seznanjanje o mladinskih centrih in podobnih organizacijah že v osnovni šoli, po potrebi pa ustanovitev še več takšnih nevladnih organizacij.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:mladostniki, revščina, socialna izključenost, dejavniki tveganja revščine, oblike pomoči, dnevni center
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[M. Todorović]
Leto izida:2022
Št. strani:65 str.
PID:20.500.12556/RUL-138847 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:364.65-053.6
COBISS.SI-ID:144899843 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:23.08.2022
Število ogledov:512
Število prenosov:85
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Poverty Through the Eyes of Adolescents in the Žarek Day Centre
Izvleček:
In the theoretical introduction, I first presented different definitions and methods of measuring poverty, linked poverty to the occurrence of globalisation, and also touched on social inequality and social mobility. Next, I wrote about social exclusion, child poverty and lastly, universal basic income. I chose the topic of my graduation thesis on the basis of my experience during student practice in the Žarek day centre in Jesenice, where many children and adolescents face poverty. I myself noticed this especially during the COVID-19 epidemic, when poverty and inequality became more visible and pronounced than before. The qualitative research involved six adolescents from the Žarek day centre. The population in the research are therefore the users of the day centre, and the sampling method is non-probability and convenience sampling. In my thesis I researched how adolescents perceive and understand poverty as well as social exclusion, in which areas of life they recognise them, which poverty risk factors and forms of assistance they know, and their own experiences with poverty. The research found that adolescents initially associate poverty with material deprivation and financial hardship, but some have mentioned that poverty can also mean not owning things that are not necessarily important for survival, yet without those things you could be socially excluded. By doing so, they themselves have found that poverty is not just defined by a lack of food or money, it is what individuals and society define as poverty in a given time and place. I found that the majority of adolescents believe that people living in poverty are also socially excluded. They also observed increases in inequality, financial hardship, poverty, and unemployment during the epidemic. Findings showed that most adolescents have a positive attitude towards the poor and do not exclude people on the basis of poverty, except for one adolescent. That is why it is necessary to talk about poverty and social exclusion as early as in primary school, so that children develop sensitivity and empathy towards people who face various problems at an early age, which could possibly reduce the social exclusion of children. I found that adolescents are well aware of the poverty risk factors, listing many different factors, such as lower education, poor labour market situation, unemployment, single-parent families, and large families. Almost all of them have been in contact with people living in poverty, and many of them have their own experience of poverty. Giving up inessential but desirable items and poor housing conditions, especially lack of space, are a part of their everyday life. Some of the adolescents have also received financial social assistance and material assistance in the form of food packages from various humanitarian organisations, such as the Red Cross and Caritas. They mostly assess their social status as average, and they are satisfied with the quality of their lives. The adolescents listed many important forms of assistance, such as mutual help in the community, job search assistance, psychological help for the poor and finally, material and financial aid. It would thus make sense to gradually introduce a universal basic income, first for children, as poverty affects both their childhood and their future. The consequences of poverty are long-lasting, and children born into poor families are often poor themselves in adulthood. Adolescents also perceive the day centre as an important form of assistance for the poor. Therefore, I suggest that children be informed of youth centres and similar organisations as early as in primary school. If the need arises, more such non-governmental organisations should be established.

Ključne besede:adolescents, poverty, social exclusion, poverty risk factors, forms of assistance, day centre

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj