Prevladujoči strukturno pogojeni falocentrični vzorci družbenih interakcij »ženskam« še vedno onemogočajo dostop do realne in reprezentacijske moči. Feminističnim gibanjem, ki so ujeta v spolni esencializem in/ali reprodukcijsko epistemé patriarhalne/ falocentrične kulture, (nepresenetljivo) spodleti odprava družbene diskriminacije med »spoli«. Enako tistim, katerih analize sežejo onkraj spolnega esencializma in reprodukcijske epistemé, a se oklepajo »superstrukturnih« strategij, ki na današnji stopnji (bio)tehnološkega razvoja ne dajo zadovoljivih rezultatov. V članku postavim tezo, da spolnoidentitetni antagonizem in vprašanje spolnega/reprodukcijskega esencializma v »družbeni nadstavbi« nista razrešljiva in da je razgradnja strukturno pogojenih diskriminacijskih praks, vključno z razveljavitvijo binarnih spolnoidentitetnih reprezentacij, mogoča (a ne samoumevna), če v znanstveno- -tehnološkem delu »družbene baze« nastopi nova paradigma, pogojena z znanstvenim prebojem na področju reprodukcijskih biotehnologij
|