Pričujoča študija je prispevek k zaključku doktorskega študija na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Preden predstavim kontekst dela, bom orisal namen in cilje te študije, njeno metodologijo ter strukturo in težave, s katerimi sem se soočal med njenim potekom. Fokus moje študije je kulturna dediščina Kosova, s poudarkom na državnem pristopu k upravljanju, zaščiti in predstavljanju tovrstne dediščine. Zaščita kulturne dediščine je vitalnega pomena za Kosovo kot novo državo in za prebivalce Kosova. Kulturna dediščina je vez, prek katere se lahko spletejo močne kulturne povezave po Evropi in svetu. Za študijske primere služijo določeni kraji kulturne dediščine, med drugim kultne zgradbe, muzeji in mesto Priština. Poleg tega obravnavam tudi relevantne institucije, zadolžene za upravljanje s kulturno dediščino Kosova – študija analizira načrte posamičnih institucij, njihovo strateško politiko, zakonodajo o kulturni dediščini, trajnostni razvoj, komunikacijo in aplikacijo kulturnih vrednot. Študija je pomembna iz več razlogov, eden najpomembnejših pa je gotovo kognitivna vrednost kulturne dediščine. Polje kulturne dediščine je vedno bolj priljubljeno in raste iz dneva v dan – gre za zanimivo področje raziskovanja, ki zajema številne vidike preteklosti. Na Kosovu določena obdobja kulturne dediščine niso bila predstavljena tako celovito, kot bi bilo potrebno. Moja študija je majhen prispevek k premišljevanju o kulturni dediščini države Kosovo. Ta pripada vsem državljanom, ne glede na njihovo etnično pripadnost. Dodaten razlog za obravnavo te teme je želja po večjem poznavanju kosovske kulturne dediščine, oceni njenega pomena in vloge ter procesov transformacije skozi različna obdobja, nacionalizma in mitov, ki izhajajo iz kulturne dediščine in sosedskih odnosov.
|