Uvod: Neustrezna zasnova rešitev za elektronsko dokumentiranje v zdravstvu lahko poveča odpor zdravstvenih delavcev do njene uporabe pri delu in posledično zmanjša njihov doprinos k izboljšanju klinične prakse. Implementacija novih informacijskih rešitev v zdravstvu mora zato temeljiti na identifikaciji in zadovoljevanju potreb končnih uporabnikov in slediti sodobnim strokovnim smernicam. Namen raziskave je bil z osredotočenjem na uporabnika primerjati uporabniško izkušnjo in strokovno ustreznost dveh različnih aplikacij za dokumentiranje zdravstvene nege. Metode: V raziskavo so bili vključeni redni in izredni študenti zadnjega letnika dodiplomskega študija zdravstvene nege (n = 73), ki so bili naključno razporejeni v dve skupini, vsaka je uporabila eno izmed aplikacij. Delo je potekalo v računalniški učilnici Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani v obsegu petih ur. Po predstavitvi osnovnih funkcionalnosti so študenti samostojno uporabljali aplikacijo za dokumentiranje intervencij zdravstvene nege in oblikovanje negovalnih diagnoz. Po zaključku uporabe so izpolnili spletni anketni vprašalnik, kjer so podali oceno uporabnosti. Dodatno so bili v raziskavo vključeni še študenti (n = 40), ki so si ogledali videoposnetek, na katerem je izkušeni uporabnik predstavil funkcionalnosti slabše ocenjene aplikacije. Po ogledu so o uporabnosti aplikacije v zdravstveni negi podali pisno kritično oceno in refleksijo, ki sta bili kvalitativno analizirani. Rezultati: Študenti so novejšo in vizualno privlačnejšo aplikacijo ocenili kot boljšo v vseh sklopih uporabljenega vprašalnika, vendar so v odgovorih na odprta vprašanja navedli tudi nekatere njene pomembne pomanjkljivosti. Te so bile povezane predvsem z integracijo procesne metode dela v zasnovo aplikacije. Študenti, ki so uporabljali starejšo in vizualno manj privlačno aplikacijo, takšnih pomanjkljivosti niso navajali, a so kljub temu aplikacijo ocenili slabše v vseh vidikih ocenjevanja njene uporabnosti. V refleksijah so študenti identificirali nekatere pomembne pozitivne lastnosti aplikacije in izpostavili njene slabosti, ki bi lahko prispevale k slabši oceni aplikacije glede na predhodno izvedeno anketo. Zaključki: Raziskava kaže, da lahko z osredotočenostjo na uporabnika uspešno primerjamo različne rešitve za elektronsko dokumentiranje v zdravstvu. Pomemben rezultat raziskave so tudi neskladnosti med rezultati, pridobljenimi s kvalitativnimi in kvantitativnimi pristopi, ki kažejo na potrebo po integraciji različnih pristopov raziskovanja v evalvacijo elektronskih rešitev v zdravstvu. Rezultati tudi opozarjajo, da lahko velike razlike v kakovosti vizualne zasnove in preprostosti uporabe vplivajo na verodostojnost uporabnikove ocene strokovne ustreznosti. Za doseganje čim večje uporabnosti in ustrezne prilagoditve programske opreme morajo biti uporabniki vključeni v vse faze razvoja informacijskih rešitev v zdravstvu. Metodologija predstavljene raziskave spodbuja opolnomočenje zdravstvenih delavcev za sodelovanje v razvoju in evalvaciji digitalnih rešitev.
|