Povezanost med čustveno izraznostjo družine, psihosomatiko in zadovoljstvom z družino : magistrsko delo

Jurgec, Elvira (avtor), Simonič, Barbara (mentor)

V magistrskem delu je avtorica raziskovala povezanost med čustveno izraznostjo družine, psihosomatskimi simptomi in zadovoljstvom z družino. Teoretični del je razdeljen na tri poglavja. Prvo poglavje zajema opis čustev, teorij čustev, delitve čustev, funkcije čustev in izražanja čustev. Drugo poglavje je razdeljeno na dve podpoglavji. Prvo podpoglavje je namenjeno opisu stresa in stresnega odziva, vrstam stresa, opisu fiziologije stresa, posledicam stresa in tehnikam obvladovanja stresa, medtem ko je v drugem podpoglavju podana razlaga psihosomatskih motenj in njihovih splošnih značilnosti, opis osebnostnih struktur pri posameznih psihosomatskih motnjah ter razlaga povezanosti relacijske travme s psihosomatskimi simptomi. Tretje poglavje je namenjeno opisu čustvovanja in čustvene izraznosti v družini, v povezavi z kvaliteto medosebnih odnosov. V empiričnem delu je s kvantitativno metodo avtorica na 252 udeležencih, od tega 55 moških in 197 žensk, preverjala pogostost pojavljanja psihosomatskih simptomov, stopnjo čustvene izraznosti družine, v kateri so odraščali in stopnjo zadovoljstva z lastno družino ter preverjala povezanost vseh treh spremenljivk. Preverjala je tudi razliko v psihosomatskih simptomih in zadovoljstvu z družino glede na spol. Pogostost pojavljanja psihosomatskih simptomov je preverjala z vprašalnikom PHQ-15 (Patient Health Questionnaire–15), stopnjo čustvene izraznosti družine z vprašalnikom FEQ (Family Expressiveness Questionnaire) in stopnjo zadovoljstva z družino z vprašalnikom KFLS (Kansas Family Life Satisfaction Scale). Analiza je pokazala, da obstaja statistično pomembna pozitivna povezanost med zadovoljstvom z lastno družino in pozitivno čustveno izraznostjo družine ter da obstaja trend, da višja kot je negativna čustvena izraznost družine, v kateri so posamezniki odraščali, več je psihosomatskih simptomov. Raziskava je pokazala, da obstaja statistično pomembna negativna povezanost med zadovoljstvom z lastno družino in psihosomatskimi simptomi, saj obstaja trend, da bolj, kot so posamezniki zadovoljni z lastno družino in družinskim življenjem, manj je pri njih psihosomatskih simptomov. Raziskava je pokazala tudi, da ženske doživljajo več psihosomatskih simptomov kot moški, ugotovljeno pa je bilo tudi, da med moškimi in ženskami ne prihaja do statistično pomembnih razlik v zadovoljstvu z družino.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: psihosomatika, psihosomatski simptomi, stres, čustva, čustvena izraznost družine, izražanje čustev, zadovoljstvo z družino
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: TEOF - Teološka fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana ; Maribor
• Založnik: [E. Jurgec]
• Leto izida: 2022
• Št. strani: VII, 73, III str.
• PID: 20.500.12556/RUL-138053
• UDK: 159.923.31: 316.356.2(043.2)
• COBISS.SI-ID: 115250947
• Datum objave v RUL: 08.07.2022

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Correlation between family emotional expressiveness, family satisfaction and psychosomatics

Izvleček

In her master's thesis, the author investigated the relationship between emotional expressiveness, psychosomatic symptoms and satisfaction with the family. The theoretical part is divided into three chapters. The first chapter describes emotions, theories of emotions, the division of emotions, the function of emotions and the expression of emotions. Chapter 2 is divided into two sub-chapters. The first sub-chapter is devoted to a description of stress and the stress response, types of stress, the physiology of stress, the consequences of stress and stress management techniques, while the second sub-chapter provides an explanation of psychosomatic disorders and their general characteristics, a description of the personality structures of individual psychosomatic disorders, and an explanation of the relationship between relational trauma and psychosomatic symptoms. Chapter 3 is devoted to the description of emotion and emotional expression in the family in relation to the quality of interpersonal relationships. In the empirical part, the author used a quantitative method to examine the frequency of psychosomatic symptoms in 252 participants, 55 men and 197 women. The analysis showed that there is a statistically significant positive correlation between satisfaction with one's own family and positive family emotional expressiveness and that there is a statistically significant positive correlation between negative family emotional expressiveness and psychosomatic symptoms. There is a trend that the higher the negative emotional expressiveness of the family in which individuals grew up, the more psychosomatic the symptoms. The study found that there is a statistically significant negative correlation between satisfaction with one's family and psychosomatic symptoms, with a trend that the more satisfied individuals are with their family and family life, the fewer psychosomatic symptoms they experience. The study also found that women experience more psychosomatic symptoms than men, and that there are no statistically significant differences in satisfaction with family between men and women.

• Ključne besede: psychosomatics, psychosomatics symptoms, stress, emotions, family emotional expressiveness, expression of emotions, satisfaction with family life, family