izpis_h1_title_alt

Optimizacija postopka ravnanja s proizvodnimi ostanki
ID Slak, Boštjan (Avtor), ID Novosel, Barbara (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,65 MB)
MD5: 7EDD32ADE1350E939CB08A96A8646291

Izvleček
V proizvodni industriji se vedno stremi k optimizaciji procesov, kar pomeni visoke izkoristke procesov in minimalne količine proizvodnih ostankov. Cilj diplomskega dela je pregled ravnanja s proizvodnimi ostanki in zmanjšanje stroškov, vezanih na ravnanje s proizvodnimi ostanki v obratu farmacevtske industrije. Pri obravnavanju proizvodnih ostankov oziroma odpadkov hitro pridemo do ugotovitve, da je najučinkovitejše ravnanje s proizvodnimi ostanki preprečitev nastanka ostanka, kar je povezano s spremembami v samih proizvodnih procesih. Ker se v obravnavanem obratu za proizvodnjo tehnološke pare porablja velike količine energenta zemeljskega plina in obrat že ima dovoljenje za sosežig odpadkov, sem se v diplomskem delu posvetil energetski izrabi proizvodnih ostankov. Cilj je bil zmanjšanje stroška, ki nastaja zaradi oddajanja nevarnih odpadkov in prihranek pri porabi zemeljskega plin. Osredotočil sem se predvsem na dva procesa, pri katerih nastaja proizvodni ostanek, ki je zmes več topil z nizko vsebnostjo vode in nečistoč. Oba proizvodna ostanka sta razvrščena kot nevarna odpadka, saj imata oba več kot eno nevarnost. Na podlagi evidenc o sestavi in količini sem ugotovil, da na letnem nivoju iz obeh procesov oddajamo velike količine odpadkov. Ugotovljene količine sem zbral in preveril njihovo energetsko vrednost, ki je rahlo nižja kot energetska vrednost zemeljskega plina. Pokazalo se je, da se v primeru energetske izrabe proizvodnega ostanka v lastnem obratu strošek oddajanja odpadka zmanjša za 1,6 milijona evrov, poleg tega se zmanjšala poraba zemeljskega plina za 1,7 milijona kubičnih metrov. Za realizacijo teh prihrankov je potrebna investicija v infrastrukturo, ki bo omogočila zbiranje proizvodnih ostankov v zbirnem rezervoarju, iz katerega se proizvodni ostanki črpajo v industrijsko sežigalno napravo. Investicija v infrastrukturo bi bila povrnjena v roku nekaj mesecev.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:proizvodni ostanki, topila, kemijska nevarnost, energetska izraba
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FKKT - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Leto izida:2022
PID:20.500.12556/RUL-137933 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:116807427 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:06.07.2022
Število ogledov:494
Število prenosov:43
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Optimization of waste solvent management process
Izvleček:
In the manufacturing industry, it always strives to optimize processes, which means high process efficiencies and minimal amounts of production residues. The aim of the diploma thesis is to review the management of production residues and reduce the costs associated with the management of production residues in the pharmaceutical industry. When dealing with production residues or. waste, we quickly come to the conclusion that the most efficient management of production residues is the prevention of residue generation, which is associated with changes in the production processes themselves. However, since large quantities of natural gas energy are used in the technological steam production plant and the plant already has a permit for co-incineration of waste, I focused on the energy use of production residues in my diploma thesis. The aim was to reduce the cost of hazardous waste and save on natural gas consumption I focused mainly on two processes in which a production residue is formed, which is a mixture of several solvents with a low content of water and impurities. Both production residues are classified as hazardous waste, as they both have more than one hazard. Based on the records on composition and quantity, I found that we emit large amounts of waste from both processes on an annual basis. I collected the identified quantities and checked their energy value, which is slightly lower than the energy value of natural gas. It has been shown that in the case of energy recovery of production residue in our own plant, the cost of waste disposal is reduced by 1.6 million euros, in addition, natural gas consumption was reduced by 1.7 million cubic meters. The realization of these savings requires an investment in infrastructure that will enable the collection of production residues in the collection tank from which the production residues are pumped to the industrial incineration plant. The investment in infrastructure would be repaid within a few months.

Ključne besede:waste, solvents, chemical hazards, energy recovery from waste

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj