izpis_h1_title_alt

Z zdravjem povezana kakovost življenja v hrvaški splošni populaciji in pri bolnikih s plazmocitomom
ID Ledinski Fičko, Sanja (Avtor), ID Zadnik, Vesna (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Pejša, Vladko (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,83 MB)
MD5: F6B963014739222CFC2A2F0A2FA11F1A
.pdfPDF - Priloga, prenos (778,46 KB)
MD5: E59597DF31FB77687E63B2E00BC57FE9
.pdfPDF - Priloga, prenos (320,94 KB)
MD5: 7EC3F82C798115937CA83A14E0F37E77
To gradivo ima še več datotek. Celoten seznam je na voljo spodaj.

Izvleček
IZVLEČEK Izhodišča Vpliv bolezni in zdravljenja bolezni na bolnikovo splošno počutje ter vsakodnevno delovanje sta temi, za kateri se zanimanje v vsakodnevni klinični praksi in raziskavah povečuje. Diseminirani plazmocitom je drugo najpogostejše hematološko maligno obolenje, ki predstavlja 1 % vseh rakavih obolenj. Njegova incidenca se povečuje zaradi podaljševanja življenjske dobe, razširjenost pa zaradi izboljšanih metod zdravljenja. V zadnjih desetletjih smo dosegli pomemben napredek pri zdravljenju diseminiranega plazmocitoma. Kljub temu zdravljenje spremljajo številni simptomi in upad v kakovosti življenja, povezan z zdravjem. Namen Cilj naše klinične raziskave je bil, pridobiti referenčne podatke o kakovosti življenja v reprezentativnem vzorcu splošne hrvaške populacije, starejše od 40 let, s pomočjo EORTC QLQ-C30, določiti točke z zdravjem povezane kakovosti življenja (HrQoL) z EORTC QLQ-C30 ter EORTC QLQ-MY20 v kohorti hrvaških bolnikov z novoodkritim diseminiranim plazmocitomom in oceniti vpliv bolezni ter sistemskega zdravljenja bolezni na HrQoL. Hipoteze 1. V splošni populaciji na Hrvaškem, starejši od 40 let, imajo največji vpliv na kakovost življenja spol, starost in kraj prebivališča. 2. Bolniki z diseminiranim plazmocitomom imajo ob postavitvi diagnoze običajno nižje vrednosti QLQ-C30 pri splošni kakovosti življenja, vsakodnevnem delovanju ter simptomih, prav tako pa tudi pri posameznih elementih (razen pri finančnih težavah) v primerjavi s splošno populacijo, starejšo od 40 let, četudi vzorec prilagodimo glede na spol, starost in območje bivanja. 3. Povprečje točk pri simptomih bolezni ter stranskih učinkih zdravljenja in pri samopodobi bolnika se pri vprašalniku QLQ-MY20 statistično pomembno zmanjša tri mesece po presaditev matičih celic pri bolnikih z diseminiranim plazmocitomom. Metode V prvem delu študije so bili sodelujoči naključno izbrani posamezniki iz populacije prebivalcev Hrvaške, 310 od njih, starejši od 40 let. V klinični del študije so bili vključeni bolniki z diseminiranim plazmocitomom, 51 od njih, diagnosticirani v zadnjih dveh letih v dveh večjih hrvaških hematoloških centrih. Za oceno HrQoL smo v obeh skupinah uporabili EORTC QLQ-C30, v skupini bolnikov z diseminiranim plazmocitomom pa dodatno še EORTC QLQ-MY20. Statistična razlika je bila določena z uporabo Kruskal-Wallisovega testa, Mann-Whitneyevega U testa in Wilcoxonovega testa predznačenih rangov. Rezultati Vprašalnik EORTC QLQ-C30 v splošni populaciji kaže na statistično pomembno razliko pri mnogih dimenzijah kakovosti življenja glede na starost. Število točk pri splošni kakovosti življenja je najvišje pri sodelujočih, starih med 50 ¬– 59 let, ter najnižje pri sodelujočih, starih 70 let in več. Še pomembnejše je, da je število točk pri fizičnem, čustvenem in socialnem delovanju pomembno nižje za sodelujoče, ki so stari 70 let in več. Največ oseb v hrvaški splošni populaciji je bilo starih med 50 in 69 let, bistveno manj pa je bilo starejših od 70 let, kar lahko vpliva na rezultate. Moški ocenjujejo kakovost življenja, fizično ter čustveno delovanje kot tudi vsa ostala delovanja na lestvici, bolje kot ženske. V našem vzorcu populacije je moških pol manj kot žensk. Obstaja statistično pomembna razlika glede splošne z zdravjem povezane kakovosti življenja, fizičnega in socialnega delovanja, vloge v vsakdanjem življenju, slabosti, bolečini, izgubi apetita ter finančnih težavah, če primerjamo splošno populacijo in populacijo bolnikov z diseminiranim plazmocitomom. Splošna populacija ter vzorec bolnikov z diseminiranim plazmocitomom nista usklajena glede na spol, starost in območje bivanja. Število točk za splošno z zdravjem povezano kakovost življenja, fizično delovanje, vlogo v življenju ter socialno delovanje je višje v splošni populaciji. Medtem ko so vrednosti pri slabosti, bolečini, izgubi apetita ter finančnih težavah višje pri bolnikih z diseminiranim plazmocitomom. Med bolniki z diseminiranim plazmocitomom obstaja statistično pomembna razlika pri psihičnem, kognitivnem, socialnem delovanju ter pri slabosti, bruhanju, bolečini, nespečnosti in finančnih težavah, ko opravimo meritve pred in po aplikaciji kemoterapije. Rezultati so slabši pri meritvah po kemoterapiji. Pri bolnikih, zdravljenih s presaditvijo, so bili rezultati slabši glede na splošno populacijo, a boljši v primerjavi z bolniki na kemoterapiji. Po presaditvi je prišlo do izboljšanja rezultatov. Avtologna presaditev hematopoetskih matičnih celic je najučinkovitejši način zdravljenja pri bolnikih z diseminiranim plazmocitomom. Medtem se pri starejših bolnikih, ki imajo poleg simptomov bolezni tudi starostne spremembe, običajno zdravljenje v manjših odmerkih izvaja manj pogosto. Bolniki, ki so bili zdravljeni samo s kemoterapijo, so bili starejši bolniki s slabšo prognozo. Tudi ker sta bili dve meritvi, obdobje 3 mesecev po terapiji, to obdobje ni enako za presajene bolnike in tiste, ki prejemajo samo kemoterapijo, kar lahko vpliva tudi na končne rezultate študije. Odprava simptomov je odvisna od bolnikovega odziva na terapijo in se razlikuje od bolnika do bolnika. Zato se lahko terapija med zdravljenjem spremeni. V splošnem je bolezen, ki ji sledi izbira terapije, pomembna pri obravnavi z zdravjem povezane kakovosti življenja. Zaključki Referenčne populacijske vrednosti HrQoL bodo pomagale klinikom pri interpretaciji HrQoL pri bolnikih in bodo v pomoč pri načrtovanju zdravljenja rakavih obolenj. Starejši bolniki na konvencionalni terapiji imajo nižjo splošno kakovost življenja skupaj s sedanjimi simptomi in stanje sčasoma napreduje, medtem ko imajo mlajši bolniki na ASCT boljše rezultate in odtegnitvene simptome po zdravljenju za določeno obdobje. Vendar je treba opozoriti, da je bilo v naši raziskavi majhno število anketirancev MM.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:z zdravjem povezana kakovost življenja, multipli mielom, EORTC QLQ-C30, EORTC QLQ-MY20, referenčni podatki, hrvaška populacija.
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Organizacija:MF - Medicinska fakulteta
Leto izida:2022
PID:20.500.12556/RUL-137831 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:128110851 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:02.07.2022
Število ogledov:498
Število prenosov:115
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Health related quality of life in Croatian general population in patients with multiple myeloma
Izvleček:
ABSTRACT Background The impact of disease and treatment on patients’ overall well-being and functioning is a topic of growing interest in clinical research and practice. Multiple myeloma (MM) is the second most prevalent haematologic malignancy, representing 1% of all cancers, with an increasing incidence due to longer life expectancy and increasing prevalence due to improved treatments. Significant progress has been achieved in the treatment of multiple myeloma in recent decades. However, the treatment is accompanied by numerous symptoms and a decrease in health-related quality of life (HrQoL). Aim The aim of our study was to obtain reference data on the quality of life in Croatia in a representative sample of the general population older than 40 years, to measure the HrQoL scores in the cohort of newly diagnosed multiple myeloma patients in Croatia and to assess the impact of disease and its systemic treatment on the patients’ HrQoL. Hypotheses 1. Age, gender and place of residence have significant impact on the HrQoL in Croatian general population older than 40 years. 2. The MM patients at diagnosis have lower QLQ-C30 scores on global quality of life, all functional and symptoms scales as well as all single items (excluding financial difficulties) compared to the general population older than 40 years even if the sample is adjusted to age, gender and place of residence. 3. The mean scores for the subscales symptoms, side effects and body image of QLQ-MY20 are significantly reduced three months after the stem cell transplantation (ASCT) in MM patients. Methods For the first part of the study, respondents were randomly selected individuals in the Croatian population, 310 of them, older than 40 years. In the clinical part of the study, MM patients, 51 of them, were included as prospectively diagnosed within two years in two major Croatian haematological centres. The EORTC QLQ-C30 in both trials and EORTC QLQ-MY20 in MM patients were applied for HrQoL assessment. The statistical difference between groups was determined using the Kruskal-Wallis test, Mann-Whitney U test and Wilcoxon signed rank test. Results In the general population there is a statistically significant difference in age for many dimensions of the EORTC QLQ-C30. The scores for general quality of life are highest for respondents aged 50-59 and lowest for respondents aged 70 and older. Furthermore, scores for physical functioning, emotional functioning and social functioning are lower for respondents aged 70 and older. The largest number of respondents in Croatian population was in the age group 50-59, and the smallest in the age group 70 and more. Men reported better quality of life, as well as physical and emotional functioning and better functioning for all items on the symptom scale. In our population sample, there is half as many men as women. There is a statistically significant difference for global HrQoL, physical, role and social functioning, fatigue, pain, appetite loss and financial difficulties when comparing the general population and MM patients. However, we could not adjust the general population to the MM population by age, gender and place of residence due to the inadequately adjusted sample in the general population. The values for global HrQoL, physical functioning, role functioning and social functioning are higher for the general population while values for fatigue, pain, appetite loss and financial difficulties are higher in MM patients. Among MM patients, there is a statistically significant difference in physical functioning, cognitive functioning, social functioning, fatigue, pain, insomnia and financial difficulties in the measurements before and after conventional therapy, and results were worse in measurements after conventional therapy. Furthermore, there is a statistically significant difference for global HrQoL role functioning, social functioning, nausea and vomiting, diarrhoea and financial difficulties when measured after ASCT. When analysing QLQ-MY20 questionnaire, there is a statistically significant difference for body image and disease symptoms in measurements before and after conventional therapy. In post-testing, the results were worse. There is a statistically significant difference for future perspective in measurements before and after ASCT. For MM patients on conventional therapy, the results showed that in comparison to the general population and transplant patients, their functional scale was worse in the initial testing and further deteriorated in post-testing. For transplant patients, the results were worse in comparison to the general population but better when compared to patients on conventional therapy. In post-testing, the results improved. ASCT is the most effective treatment modality for MM patients, while conventional therapy is frequently in delivered lower dosages in elderly patients who, in addition to the symptoms of the disease, have also age-related symptoms related to a specific organic system. Patients who were treated only with conventional therapy were older patients with a worse prognosis. Withdrawal of symptoms depends on the patient's response to therapy and varies from patient to patient. Therefore, the therapy may change during treatment. Overall, the disease followed by the choice of therapeutical approach may influence HrQoL determinants. Conclusion The normal values will help to interpret HrQoL for clinicians and will aid in planning cancer care interventions. Elderly patients on conventional therapy have lower overall quality of life outcomes along with present symptoms and the condition progresses over time, while younger patients on ASCT have better outcomes and withdrawal symptoms after treatment for a period of time. However, it should be noted that there was a small number of MM respondents in our study.

Ključne besede:health-related quality of life, multiple myeloma, EORTC QLQ-C30, EORTC QLQ-MY20, reference data, Croatian population

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Datoteke

Podatki se nalagajo...

Nazaj