izpis_h1_title_alt

Literaturni pregled farmakokinetičnih procesov po subkutani aplikaciji monoklonskih protiteles
ID Mićić, Dejan (Avtor), ID Žakelj, Simon (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (3,39 MB)
MD5: 5E46EFE468707AEE2C2AE9226BD882DD

Izvleček
Nova dognanja v farmacevtski biotehnologiji obetavno izboljšujejo kakovost življenja številnim bolnikom, ki trpijo za kroničnimi boleznimi (npr. sladkorna bolezen, avtoimunske bolezni in rak). Monoklonska protitelesa so posebna skupina terapevtskih proteinov s specifičnim mehanizmom delovanja. V primerjavi z intravensko aplikacijo bioloških zdravil ima subkutani način številne prednosti. Dostava in absorpcija monoklonskih protiteles pa še posebej po SC aplikaciji predstavljata precejšnja izziva zaradi velike molekulske mase molekul in dovzetnosti le-teh za razgradnjo. Model absorpcije učinkovine po aplikaciji je orodje, ki ga lahko razvijemo za napovedovanje biološke uporabnosti učinkovine. Za razliko od majhnih molekul namenjenih jemanju per os (trdne farmacevtske oblike), za katere obstajajo številni modeli absorpcije, farmakopejski testi in obsežni podatki iz dolgoletnih praks, pa slednjega pri bioloških molekulah, namenjenih subkutani aplikaciji še nimamo. Visoka afiniteta vezave monoklonskih protiteles na farmakološke tarče pogosto vodi do nelinearnih procesov distribucije in eliminacije, odvisnih od odmerka in tarčne dinamike. Slaba korelacija podatkov predkliničnih študij z rezultati kliničnih študij na ljudeh je posledica medvrstnih razlik v fiziologiji in anatomiji in relativno večjih volumnov injiciranja pri poskusnih živalih (glede na celotno telesno površino). Alometrične zveze, ki se uporabljajo kot pripomoček napovedovanja farmakokinetičnih in farmakodinamskih lastnosti monoklonskih protiteles, imajo dobro napovedno moč pri oceni očistka, pri napovedovanju absorpcije in biološke uporabnosti pa še niso tako uspešne. V magistrski nalogi smo želeli izpostaviti ključne ugotovitve in neznanke s področja subkutanega absorpcijskega modela na osnovi sistematičnega pregleda že objavljenih raziskav in meta-analiz. Zanimala nas je predvsem celostna obravnava dejavnikov, ki bi lahko vplivali na absorpcijo. Pri tem smo v ospredje postavili fiziološke vplive na privzem bioloških učinkovin ter sposobnost medvrstnega skaliranja in nenazadnje vpliv formulacije z vlogo posameznih ekscipientov. Ugotovili smo, da po subkutani aplikaciji biološka uporabnost ni popolna in je običajno zelo variabilna zaradi lokalnega metabolizma, razgradnje in obarjanja učinovine na mestu injiciranja, eliminacije ob prehodu limfnega sistema še preden učinkovina doseže sistemski krvni obtok, pa tudi razlik v morfologiji kože različnih vrst poskusnih živali (npr. prisotnost mišice panniculus carnosus pri določenih nižjih živalskih vrstah in večja mobilnost kože pri živalih s kožuhom). Vse to prispeva k slabši korelaciji biološke uporabnosti s človekom. Zelo pomembno vlogo pri izboljšanju farmakokinetičnih lastnosti monoklonskih protiteles ima neonatalni receptor Fc (FcRn). Njegov princip delovanja temelji na »reševanju« IgG in albumina, ki ga privzamejo celice prek pH-odvisnega vezavnega mehanizma z endosomi.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:monoklonska protitelesa, bioterapevtiki, subkutana aplikacija, model absorpcije, literaturni pregled
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FFA - Fakulteta za farmacijo
Leto izida:2022
PID:20.500.12556/RUL-137685 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:26.06.2022
Število ogledov:421
Število prenosov:78
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Literature review of pharmacokinetic processes after subcutaneous administration of monoclonal antibodies
Izvleček:
Recent advances in pharmaceutical biotechnolgy have successfully proven to be a life-changing and quality-driven on treatment regimens for many who suffer from chronic illnesses, such as diabetes, autoimmune disseases and cancer. Monoclonal antibodies are an important group of therapeutic proteins with a specific mechanism of action. In comparison with intravenous delivery subcutaneous administration offers many key advantages. Delivery and absorption of monoclonal antibodies, distinctly after subcutaneous administration, represent notable challenge due to the higher molecular weight of molecules in comparison with other therapeutics and their susceptibility to degradation. Drug absorption model is a tool that can be developed to predict bioavailability of the active pharmaceutical ingredient. There are many existing absorption models for small molecules (solid dosage forms for per os use), as well as pharmacopoeial tests and extensive data from years-long practice. Unfortunately, treatments with biologics are quite new and still in development and under constant monitoring, therefore not enough data and studies have been conducted. High binding affinity of monoclonal antibodies to their pharmacological targets often leads to non-linear distribution and elimination patterns (dose-dependant and target dynamics). Poor correlation between preclinical outcomes with human is common due to interspecies physiological and anatomical variability, as due to the higher injection volumes used in preclinical species (respective to their total body surface area). Despite the fact that allometric scaling has been successfully used to predict clearance of monoclonal antibodies its use in absorption and bioavailabilty prediction was often disputed. A systematic literature review of already existing studies and meta-analysis was conducted using a well-defined search profile. Actual absorption models could not be established withing this Master's thesis, hence we tried to point out some of the key knowns and unknowns of this field. A comprehensive evaluation of several factors influencing absorption has been carried out with influence of physiology and interspecies scaling as well as formulation properties with excepients brought to the front. Local metabolism, degradation, drug/formulation precitpation and early elimination of the drug during its transit through the lymphatics before reaching systemic circulation are some of the reasons for incomplete subcutaneous bioavailability (< 100%). Morphology differences, such as presence of panniculus carnosus (a striated muscle present in subcutis of lower animal species), and tissue mobility (furred animals) contribute to poor correlation of bioavailability with humans. Neonatal Fc receptor (FcRn) has an important role in mediating the long circulating half-life of endogenous IgG and albumin by salvaging the IgG and albumin mediated by pH-dependant mechanisms.

Ključne besede:monoclonal antibodies, biotherapeutics, subcutaneous absorption, absorption models, literature review

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj