izpis_h1_title_alt

Podnebne spremembe in nevarnost pregrevanja v brunarici: primerjava pasivnih ukrepov hlajenja z umerjenim modelom : magistrsko delo št.: 56/II. ST
ID Možina, Matic (Avtor), ID Košir, Mitja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Pajek, Luka (Komentor), ID Singh, Manoj Kumar (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (13,03 MB)
MD5: B35866585E5C1FA11FFA237377E3C57C

Izvleček
V tej študiji sem predstavil dopolnjen postopek umerjanja toplotnega odziva naravno prezračevane enodružinske stavbe, s pomočjo programskega orodja DesignBuilder (EnergyPlus). Meritve temperature suhega zraka in površinske temperature zunanjih sten, na podlagi katerih sem umeril računski model stavbe, sem izvajal od sredine aprila do sredine julija 2020. Dejanski toplotni odziv stavbe v tem obdobju sem predvidel z natančnostjo ± 1 °C v 71.6 % oz. ± 2 °C v 98.4 % časa. Na osnovi zgodovinskih meteoroloških podatkov iz obdobja 1982–1999, sem nato izdelal projekcije podnebja v okolici Ljubljane za bodoča obdobja: 2011–2040, 2041–2070 in 2071–2100. Pri napovedih sem upošteval scenarij podnebnih sprememb SRES, A2. V nadaljevanju sem nato analiziral vpliv spremenjenega podnebja na toplotni odziv umerjenega modela stavbe, hkrati pa sem analiziral različne prilagoditve na nivoju stavbe in organizacijske ukrepe kot pasivne metode hlajenja stavbe. Prišel sem do zaključka, da predstavljajo organizacijski ukrepi zelo učinkovito rešitev za hlajenje stavbe, medtem ko so rezultati prilagoditev na nivoju stavbe občutno skromnejši. Ukrep senčenja predstavlja primerno rešitev samo v prvem prihodnjem obdobju, medtem ko je ukrep nočnega zračenja (s senčenjem) priporočljiv v vseh treh obdobjih. Pri izvajanju slednjega sicer obstaja nevarnost pojava podhlajevanja stavbe, ki je prisotna predvsem v prvem prihodnjem obdobju. Od obravnavanih stavbnih adaptacij so za omiljevanje pojava pregrevanja najbolj primerne adaptacija z vgrajenimi dodatnimi senčili, adaptacija z nižjo solarno absorptivnostjo strešnikov, ter adaptacija z dodatno toplotno maso (2. stopnja). Za omiljevanje pojava podhlajevanja stavbe med izvajanjem nočnega zračenja pa je najbolj primerna adaptacija z dodatno toplotno izoliranimi zunanjimi stenami.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:gradbeništvo, magistrska dela, GR, stavbarstvo, podnebne spremembe, pregrevanje stavb, pasivno hlajenje, umerjanje modela stavbe, EnergyPlus, mehanska analiza
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FGG - Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[M. Možina]
Leto izida:2022
Št. strani:XII, 59 str., [4] str. pril.
PID:20.500.12556/RUL-137636 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:624.011.1:697.13(497.4)(043.3)
COBISS.SI-ID:114861315 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:24.06.2022
Število ogledov:670
Število prenosov:130
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The climate change and loghouse overheating risk: comparison of passive cooling measures with a calibrated building model : master thesis no.: 56/II. ST
Izvleček:
In this study, a novel procedure for calibrating the thermal response of a naturally ventilated single-family building with DesignBuilder (EnergyPlus) software is presented. From mid-April to mid-July 2020, I performed measurements of dry-bulb temperatures and wall surface temperatures, based on which I performed the calibration. With the calibrated model I managed to predict the actual building thermal response, with an accuracy of ± 1 °C in 71.6 % and ± 2 °C in 98.4 % of the time. Based on historical meteorological data from 1982 to 1999, I then produced future climate projections for the city of Ljubljana for the periods: 2011–2040, 2041–2070, and 2071–2100. Next, I analyzed the impact that the changing climate will have on the building model thermal response, while also analyzing various building adaptations and organizational efforts as passive cooling methods. I found that organizational efforts function very well as passive cooling solutions, while building adaptations are not quite as effective in this regard. Shading is only effective in the first future period, while night ventilation is recomended in all three periods. The latter can however lead to overcooling of the building, especialy in the first future period. Of the considered building adaptations, the most suitable for mitigating the overheating phenomenon are: adaptation with additional external blinds, adaptation with lower solar absorbtivity of roof tiles, and adaptation with increased thermal mass in the building envelope. To mitigate the building overcooling problem during night ventilation, it is recommended to increase the thermal resitance of the building envelope.

Ključne besede:civil engineering, master thesis, climate change, building overheating, passive cooling, building model calibration, EnergyPlus

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj