izpis_h1_title_alt

Duševno zdravje mladih v času epidemije COVID-19 : diplomsko delo
ID Jozić, Katarina (Avtor), ID Šugman Bohinc, Lea (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,88 MB)
MD5: D69D0F5D3DC1B12DF896FED33C23EB3D

Izvleček
Epidemija COVID-19 je v letu 2020 povzročila številne spremembe in posledice v svetu, velik vpliv pa je imela tudi na duševno zdravje ljudi. V diplomski nalogi me je zanimalo, kako so epidemija COVID-19 in spremljajoči ukrepi povezani z duševnim počutjem mladih ter kakšne so bile njihove strategije spoprijemanja s posledicami epidemije in epidemioloških ukrepov. V teoretičnem delu diplomske naloge sem najprej opredelila duševno zdravje in povzela nekaj teoretičnih izhodišč na to temo, v nadaljevanju sem opisala pojave stresa, tesnobe in depresije, v zadnjem delu teoretičnega uvoda pa sem predstavila pojav epidemije COVID-19 ter njeno povezanost z duševnim zdravjem mladih. V raziskovalnem delu sem predstavila svojo kvalitativno raziskavo, kjer sem izvedla intervjuje z osmimi mladostniki. Osredotočila sem se na to, kako so mladostniki doživljali posledice epidemije COVID-19 oziroma kako je ta vplivala na njihovo duševno zdravje in vsakdanje delovanje ter kaj bi mladi potrebovali za izboljšanje svojega počutja v času krize COVID-19. Rezultati raziskave so pokazali, da so se mladi soočali s slabim duševnim počutjem tako v prvem kot tudi v tretjem valu epidemije. Med mladimi so prevladovali stres, negotovost, brezvoljnost, slabo počutje, poleg tega pa so se soočali tudi s težavami ob šolanju na daljavo. Mladi so v večini občutili brezupnost, žalost, melanholičnost in naveličanost ter izpostavili težave s kopičenjem obremenitev. Ugotovila sem negativen vpliv na njihovo vsakdanje življenje, saj so doživljali spremenjeno vsakodnevno rutino, soočali so se z izgubo socialnih stikov, imeli so težave z obvladovanjem obveznosti in nenehnim spremljanjem medijev v povezavi z epidemijo. Ugotovila sem, da so ukrepi epidemije negativno vplivali na počutje in delovanje mladih, saj so zaradi njih pretežno neuspešno izpolnjevali svoje življenjske in šolske cilje ter obveznosti. V času trajanja epidemije so bile zaznane tudi duševne in telesne posledice, med katerimi so najbolj izstopali pojavi tesnobe, paničnih napadov, pogosto jokanje in nespečnost, osamljenost, zaskrbljenost in depresivno počutje. Pozitiven vpliv epidemije COVID-19 je bil zaznan le pri nekaterih izjemah, ki so bili v drugačnih okoliščinah od večine. Ugotovila sem pozitivne dejavnike, ki so pripomogli k spoprijemanju s posledicami epidemije, in sicer: dobra organizacija obveznosti, sprijaznjenje s situacijo, telesna dejavnost, podpora družine, vzdrževanje stikov z bližnjimi in prijatelji ter strokovna pomoč. Mladi so tudi poudarili, da so v času epidemije potrebovali večjo podporo in pomoč s strani šol in fakultet. Prav tako so izpostavili pomembnost podpore s strani družine pri iskanju strokovne pomoči.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:duševno zdravje mladih, epidemija COVID-19, porast težav na področju duševnega zdravja, strategije spoprijemanja s posledicami epidemije
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[K. Jozič]
Leto izida:2022
Št. strani:89 str.
PID:20.500.12556/RUL-137394 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:613.86-053.6
COBISS.SI-ID:112471555 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:16.06.2022
Število ogledov:1537
Število prenosov:265
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Mental health of young people during COVID-19 pandemic
Izvleček:
The Covid-19 pandemic in 2020 caused many changes and consequences in the world, and it also had a major impact in the field of mental health. In my graduation thesis, I was interested in how the pandemic of COVID-19 and accompanying measures are related to the mental health of young people and what were their strategies for coping with the consequences of the epidemic and epidemiological measures. In the theoretical part of the thesis I first defined mental health and summarized some theoretical starting points on this topic, then I described the occurrence of stress, anxiety and depression, and in the last part of the theoretical introduction I presented the COVID-19 pandemic and its relation to mental health of young people. In the research part, I presented my qualitative research, where I conducted interviews with eight young people. I focused on how young people experienced the effects of the COVID-19 pandemic, how it affected their mental health and their daily functioning, and what would the young people need to improve their well-being during the COVID-19 crisis. The results of the research showed that young people faced with poor mental health in both the first and third waves of the pandemic. Stress, insecurity, lethargy, and malaise were prevalent among young people, and they also faced difficulties with online learning. Most of the young people felt hopelessness, sadness, melancholy and tiredness, and pointed out the problems with the accumulation of their workload. They had a negative impact on their daily lives as they experienced a changed daily routine, faced loss of social contacts, had difficulty managing obligations and had difficulties monitoring the media in connection with the pandemic. It was found that the measures of the epidemic had a negative impact on the well-being and functioning of young people, as they largely failed to meet their life and school goals and obligations. During the pandemic, psychological and physical consequences were also found, most notable were anxiety, panic attacks, frequent crying and insomnia, loneliness, anxiety and depression. However, the positive impact of the COVID-19 pandemic was seen only with some exceptions, which were in different circumstances than most. The positive factors that helped young people to cope with the consequences of the pandemic were good organization of obligations, accepting the situation, physical activity, family support, maintaining contact with relatives and friends, and professional help. Young people also pointed out that they needed more support and help from schools and colleges during the pandemic, and mentioned the importance of family support in seeking professional help.

Ključne besede:mental health of young people, COVID-19 pandemic, increase in mental health issues, pandemic coping strategies

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj