izpis_h1_title_alt

Emotive immersion through poem-drawing in spatial design : doctoral dissertation
ID Bogdanova, Viktorija (Avtor), ID Zupančič, Tadeja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Robinson, Paul (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (28,72 MB)
MD5: BF7FCB96EF0CA90CB6B2005BBCA7F57F

Izvleček
Poem-drawing is a process of perceiving, reflecting on, and re-creating spatial experience through simultaneously applied modalities of literary and visual expression. It is an instrument for in-depth reading and establishing ties with the place of research, through emotive immersion: an artistic device that transforms the understanding of the built surrounding, enriching it with a fresh perspective and a sensitivity enhanced by the inclusion of an architect’s emotional and spiritual intelligence as core instruments in the spatial evaluation processes. Poem-drawing is the “water” through which the personal responsibility to integrate what one is seeing with what one is being and doing is processed and absorbed inside the spatial interpretation itself, like a personalized language, constantly growing and changing. This dissertation aims to provide insight into the varieties of such person-specific language through 1) the works of architects that are/were operating with writing-drawing experiments; 2) the author’s own design-driven artifacts, processes, and collaborations through poem-drawing; and 3) the author’s pedagogical encounters through poem-drawing. The processes of critical thinking-through-making that unfold along the poem-drawing create the individuation of the language as a recognizable “voice.” The dissertation’s structure flows around the question of whether/when/how the presence of the personality (hypostasis) in that voice might creatively communicate with the multiplicity of other voices through the following cycles of sharing: self-cognition (sharing with the different personas inside oneself); self-extension (sharing with another poem-drawer through individually created artifacts); and self-abandonment (sharing with co-poem- drawers through collaboratively created artifacts).

Jezik:Angleški jezik
Ključne besede:poem-drawing, emotive immersion, creational encounter, personality, design-driven interpretation
Vrsta gradiva:Doktorska disertacija
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:FA - Fakulteta za arhitekturo
Kraj izida:[S. l.]
Založnik:[V. Bogdanova]
Leto izida:2021
Št. strani:343 str.
PID:20.500.12556/RUL-137205 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:711.4:741/744:82-1(043.3)
COBISS.SI-ID:83972867 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:06.06.2022
Število ogledov:1487
Število prenosov:76
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Čustvena potopitev skozi risbo-pesem v prostorskem oblikovanju : doktorska disertacija
Izvleček:
Ustvarjanje risbe-pesmi je proces zaznavanja, premišljevanja in poustvarjanja izkušnje prostora ob sočasni uporabi literarnega in vizualnega izraza. Je instrument za poglobljeno branje in vzpostavljanje povezav z obravnavanim prostorom, ki poteka preko čustvene potopitve: umetniškega sredstva, ki transformira razumevanje grajenega okolja ter ga obogati z novo perspektivo in občutljivostjo, k čemur pripomore vključitev arhitektove čustvene in duhovne inteligence kot osrednjih instrumentov v procesih prostorskega načrtovanja. Proces ustvarjanja risbe-pesmi je »voda«, skozi katero prečistimo osebno odgovornost, da to, kar vidimo, integriramo s tem, kar smo in kako delujemo, ter jo absorbiramo v samo prostorsko interpretacijo, kot personaliziran jezik, ki nenehno raste in se spreminja. Pričujoče doktorsko delo poskuša ponuditi vpogled v raznolikost tovrstnega personaliziranega jezika skozi opazovanje 1) del arhitektov, ki eksperimentirajo ali so eksperimentirali z modalnostma risanja in pisanja; 2) avtoričinih oblikovalsko usmerjenih del, procesov in sodelovanj, ki so vključevala ustvarjanje risbe-pesmi; in 3) avtoričinih izmenjav s pomočjo risbe-pesmi v pedagoškem kontekstu. Učinek procesov kritičnega mišljenja-skozi-delovanje, ki se odvijajo ob ustvarjanju risbe-pesmi, je individuacija jezika kot prepoznavnega »glasu«. Struktura doktorskega dela se vije okrog vprašanja, ali/kdaj/kako lahko prisotnost osebnosti (hypostasis) v tem glasu ostane v ustvarjalnem razmerju z mnoštvom drugih glasov skozi naslednje cikle izmenjave: samozavedanje (izmenjave z različnimi personami znotraj sebe); samoekstenzija (izmenjave z nekom, ki prav tako prakticira risbo-pesem, a med sodelovanjem vsak ustvari svojo risbo-pesem); in samoopustitev (izmenjave skozi skupaj ustvarjene artifakte).

Ključne besede:risba-pesem, čustvena potopitev, ustvarjalno srečanje, osebnost, oblikovalsko usmerjena interpretacija

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj