Prispevek pojasnjuje ključne spremembe financiranja naložb v Evropski uniji v zadnjih petnajstih letih in proučuje dodano vrednost nacionalnih razvojnih bank za trajnostno financiranje. Za izvajanje evropskega zelenega dogovora in okrevanje po pandemiji covida-19 so potrebna sredstva v doslej nepredstavljivem obsegu. Neizogibna je tudi potreba po sprejetju novega trajnostnega naložbenega pristopa in prilagoditvi delovanja finančnega sistema. Obstoječe raziskave poudarjajo vlogo nacionalnih razvojnih bank pri sprejemanju proticikličnih ukrepov in spodbujanju vladnih javnopolitičnih ciljev, vendar je bil njihov pomen za trajnostno financiranje doslej prezrt. Prispevek zato preučuje razvoj pristojnosti bank ter ocenjuje njihov napredek in nadaljnje potrebe v zvezi s spodbujanjem trajnostnega financiranja.
Raziskava je potekala v dveh fazah. Prva faza je vključevala preučitev operativnega okolja nacionalnih razvojnih bank in njihovega vpliva na premagovanje tržnih pomanjkljivosti in izboljšanje dostopa do financiranja. Druga faza se je osredotočila na primerjavo med novimi regulativnimi zahtevami, zlasti evropskim zelenim dogovorom, uredbo EU o taksonomiji in delovanjem nacionalnih razvojnih bank. Uporabljena metodologija je vključevala podroben pregled literature, teoretične raziskave, zbiranje podatkov in pregled obstoječih raziskav, kar je bilo podlaga za primerjalno analizo in analizo po skupinah.
Prispevek ugotavlja, da nacionalne razvojne banke kljub skupnim ciljem in pooblastilom izkazujejo pomembne razlike glede vključenosti vlade v strateško usmerjanje in odločanje ter dejanskega prispevka bank k ciljem nacionalne politike. Rezultat potrjuje hipotezo, da nedavne spremembe strateškega in regulativnega okvira EU zahtevajo le manjše spremembe pri usmerjanju naložb nacionalnih razvojnih bank. Njihova prvotna zasnova in cilji so že v skladu z novimi pričakovanji, vlagajo pa predvsem v gospodarske sektorje, ki jih nova taksonomija uvršča med trajnostne.
Navedeno je pomembno za znanstveni diskurz o bistvenih pogojih za trajnostno financiranje, obenem pa rezultati zagotavljajo uporabne smernice za razvojne banke/finančne agencije v Evropi. Prispevek ponuja konkretno podlago za nadaljnje proučevanje evropskega finančnega sektorja, medtem ko bi lahko nedavno sprejeti sveženj o digitalnih financah raziskave še dodatno razširil.
|
