Proces globalizacije povzroča naraščajoč odpor. Prispevek ocenjuje tri knjige, ki poskušajo utemeljiti kritiko, in proučuje perspektive za politične alternative. Najprej dekonstruira naravo globalizacije kot globalni, vendar ekskluzivni politični projekt, ki poteka prek oslabljenih nacionalnih držav. Politični odgovori na tovrstno nestabilnost so različni - od modernizacijskih pristopov, regionalnega sodelovanja in transnacionalne solidarnosti do desničarskih, nazadnjaških politik. Poleg teh specifičnih idiosinkracij prevladujoči odgovori izhajajo iz dominantnosti nacionalne države in globalnega Severa in se odpovedujejo sistemskim spremembam. Namesto tega obravnavane knjige predlagajo rekonstruktivni postmodernizem, ki združuje strukturalistične in postmodernistične pristope. Pojme, kot so politika prostora (place in ne space), normativna demokracija ali različni porazvojni eksperimenti, že uporablja nastajajoča globalna civilna družba. Na koncu avtor primerja te teoretične prispevke z obljubami in omejitvami aktualne politike odpora oz. tako imenovanega gibanja Porto Alegre.
|