Avtorica proučuje posle izvoznega oplemenitenja med Evropsko unijo in državami srednje in vzhodne Evrope, da bi tako pojasnila, ali oziroma kako mednarodna menjava in proizvodnja prispevata k večji konkurenčnosti držav srednje in vzhodne Evrope. Ko sprejme 'pristop učenja in inoviranja' , avtorica ugotavlja, da posli izvoznega oplemenitenja trajajo daljše obdobje od predvidenega, kar ima pomembne posledice za ustvarjanje (pogojev) soodvisnosti Vzhoda in Zahoda. Posli izvoznega oplemenitenja, ki so se razvili predvsem na pobudo nemških podjetij v kontekstu njihovih strategij racionalizacije na nivoju regije, so postali v nekaterih okoliščinah sredstvo 'interaktivnega učenja', saj so pomagali domačim podjetjem, da so povečala svoje zmožnosti in konkurenčnost. Vendar pa se 'mehanizmi učenja', ki ga takšni posli sprožijo, razvijajo neenako po sektorjih in državah, kar povzroča dodatne razlike v razvojnem potencialu v srednje- in vzhodnoevropski regiji.
|