Članek se posveča Alice Schalek (1874–1956), avstrijski pisateljici, novinarki in
fotografinji, ki je bila med prvo svetovno vojno tudi vojna dopisnica z več front, med
drugim tudi soške. Njeno življenje in delo sta razmeroma dobro raziskana do konca
prve svetovne vojne, nato pa se je historiografsko zanimanje zanjo nekoliko izgubilo.
Članek skuša z razpoložljivimi viri (nekatera pisma hranita Avstrijski državni arhiv
in Avstrijska narodna knjižnica, analizirane pa so bile tudi njene knjige ter časopisni
članki, ki jih je napisala sama ali pa govorijo o njej) zapolniti nekatere biografske
vrzeli, predvsem pa se posveča njenemu ideološkemu razvoju in intelektualnemu delu
po prvi svetovni vojni. Ali jo je prva svetovna vojna radikalizirala ter se je v dvajsetih
letih čedalje bolj približevala marksizmu, dokler ni v tridesetih postala komunistka?
Kako je potekala njena povojna tranzicija? Kakšen je bil njen politični in družbeni
angažma? V zadnjem delu članek pozornost namenja odnosu historiografije do
statusa “intelektualca” ter intelektualnega dela. Kriteriji in posebnosti, ki naj bi
intelektualcem podeljevali njihov status in zgodovinopisno obravnavo, so, kakor se
pokaže tudi na primeru Alice Schalek, razmeroma izključujoči oziroma dostopni le
določenemu tipu mislecev, zato ni nenavadno, da ženske ali predstavniki manjšin kljub
prakticiranju intelektualnega dela niso bile upravičene do statusa “intelektualcev”.
|