Primerjava učnih metod pri poučevanju dijakov o elektroforezi DNA : magistrsko delo

Šiško, Tamara (avtor), Tomažič, Iztok (mentor), Ambrožič, Jerneja (recenzent), Strgar, Jelka (član komisije za zagovor)

Na področju genetike in v razvoju posameznih molekularnih metod znanost zelo napreduje, zato je vedno bolj pomembno, da se nova spoznanja prenašajo tudi v gimnazijsko izobraževanje, kot osnova in navdih bodočim biologomraziskovalcem za nadaljnjo izbiro študija v naravoslovju. V ospredje raziskave smo postavili pomembnost povezave napredne znanosti z osnovami znanosti in splošnim znanjem v programu gimnazije. Tematika, ki je predmet naše raziskave, se je v aktualnem času izkazala kot zelo pomembna za širšo javnost in razumevanje epidemije korona virusa. Z raziskavo smo želeli preveriti učinek dveh različnih metod poučevanja na stališča in znanje dijakov pri biologiji v splošnem programu gimnazije o uporabi ene izmed najbolj uporabljenih tehnik v molekularni biologijielektroforezi. Študija je bila opravljena z inštrumentom šifriranega anketnega vprašalnika s preizkusom znanja, ki so ga dijaki reševali pred in po izvedbi pouka s frontalno obliko in metodo demonstracije. Ugotovili smo, da ima večji učinek na znanje dijakov o elektroforezi pouk z demonstracijo, čeprav sta učinek izkazali obe uporabljeni metodi. Splošno predznanje dijakov o elektroforezi je pokazalo slabo informiranost o tej vsebini. Rezultati so pokazali, da se znanje, naklonjenost praktičnemu delu in stališča do uporabe elektroforeze razlikujejo glede na spol, predvsem v prid dekletom. Več znanja in strinjanja z znanstvenimi stališči so pokazali dijaki, ki imajo znanstvenika-raziskovalca v družini in tisti z željo po študiju naravoslovja. Dijaki so v raziskavi pokazali ozaveščenost o tem, da je praktično delo in usvajanje spretnosti in veščin pri učenju tehnik molekularne biologije nujno za lažje razumevanje teh vsebin.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: genetika, elektroforeza, dijaki, stališča, znanje, metode poučevanja, frontalna oblika, metoda z demonstracijo, učinek
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: BF - Biotehniška fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [T. Šiško]
• Leto izida: 2022
• Št. strani: XI, 66 f.
• PID: 20.500.12556/RUL-135144
• UDK: 577(043.2)
• COBISS.SI-ID: 103834115
• Datum objave v RUL: 24.02.2022

ŠIŠKO, Tamara, 2022, Primerjava učnih metod pri poučevanju dijakov o elektroforezi DNA : magistrsko delo [na spletu]. Magistrsko delo. Ljubljana : T. Šiško. [Dostopano 19 maj 2025]. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=135144

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Comparison of teaching methods regarding DNA electrophoresis : magistrski študij - 2. stopnja

Izvleček

Genetics and the development of molecular methods are making tremendous progress. Therefore, it is increasingly important that the new knowledge is incorporated unhindered into school curriculum as a basis and inspiration for the further study of future study biologistresearchers. The importance of linking advanced science to basic science and general knowledge in the high school has been established as the core of our research. The knowledge which is the subject of our research has proven to be very important for the general public and understanding of the coronavirus epidemic. The aim of the study was to investigate the effect of two different teaching methods on the attitude and knowledge of students in the biology subject of general high school in relation to the application of one of the most commonly used techniques in molecular biology - electrophoresis. The study was conducted using a coded questionnaire including a knowledge test which students solved before and after classes with frontal instruction and demonstration. We found that demonstration teaching had a greater effect on the students' knowledge of electrophoresis, although both methods had an effect. Students showed a low level of general prior knowledge about electrophoresis. The results showed a slight gender difference in knowledge, preference for hands-on work, and attitude toward electrophoresis, especially in favor of girls. More knowledge and greater agreement with scientific views were shown by students with a researcher-scientist in the family and those who were pursuing scientific studies. On examination, students showed an awareness of the need for practical work and the acquisition of skills and abilities in learning molecular biology techniques to facilitate the understanding of these contents.

• Ključne besede: genetics, electrophoresis, high school students, attitudes, knowledge, teaching methods, frontal instruction, demonstration, effect