The financial aspect of non-governmental organisations - the case of Slovenia

Stanimirović, Tatjana (avtor)

Purpose: As part of the third sector, non-governmental organisations have become an important factor in the public life of modern countries. This emerging wave can be noticed especially in South-East Europe during the transition period. In this context, the aim of the paper is to analyse the financial aspect of the NGOs’ business model, exposing cumulative data for Slovenia for the past eleven years. Design/Methodology/Approach: Based on the financial data obtained, the paper reveals the structure of financing of Slovenian NGOs in total amounts, as well as the trends of change for specific categories. Using descriptive methodology, it focuses mainly on the dissection of funds acquired from public finances. Findings: The results show that in 2019, Slovenian NGOs recorded almost EUR 1 billion of total revenues after increasing rapidly over the entire period under consideration (2009–2019). As far as the funds acquired from public finances are concerned, the amounts were higher at governmental level where funds are provided by ministries than at the local level that receives funds from municipalities, which had not been the case before 2019. Practical implications: The challenge for further research is an in-depth study of Slovenian NGOs’ financial strategy focusing on bidirectional financing as well as an analysis of public services currently provided by NGOs compared to services needed in the future. Originality/value: The paper is a pioneer attempt to analyse the financing of NGOs in Slovenia.

• Jezik: Angleški jezik
• Ključne besede: financing, non-governmental organizations (NGO), public funds, private funds
• Vrsta gradiva: Članek v reviji
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: FU - Fakulteta za upravo
• Status publikacije: Objavljeno
• Različica publikacije: Objavljena publikacija
• Leto izida: 2021
• Št. strani: Str. 91-107
• Številčenje: Vol. 19, no. 2
• PID: 20.500.12556/RUL-135080
• UDK: 35:336.1:336.15:061.2
• ISSN pri članku: 2591-2240
• DOI: 10.17573/cepar.2021.2.05
• COBISS.SI-ID: 90154755

Opomba

Povzetek v slov. jeziku se nahaja na koncu revije, na str. 156.

• Datum objave v RUL: 22.02.2022

STANIMIROVIĆ, Tatjana, 2021, The financial aspect of non-governmental organisations - the case of Slovenia. Central European public administration review [na spletu]. 2021. Vol. 19, no. 2, p. 91–107. [Dostopano 2 junij 2025]. DOI 10.17573/cepar.2021.2.05. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=135080

Gradivo je del revije

• Naslov: Central European public administration review
• Skrajšan naslov: CEPAR
• Založnik: Fakulteta za upravo
• ISSN: 2591-2240
• COBISS.SI-ID: 293849600

Licence

• Licenca: CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
• Povezava: http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
• Opis: To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.
• Začetek licenciranja: 30.11.2021

Sekundarni jezik

• Jezik: Slovenski jezik
• Naslov: Finančni vidik nevladnih organizacij – primer Slovenije

Izvleček

Namen: Kot del tretjega sektorja so nevladne organizacije postale pomemben dejavnik javnega življenja sodobnih držav. Njihov naraščajoči pomen opazimo predvsem v jugovzhodni Evropi v času tranzicije. Namen prispevka je analizirati finančni vidik poslovnega modela nevladnih organizacij z navedbo kumulativnih podatkov za Slovenijo za zadnjih enajst let. Zasnova/Metodologija/Pristop: Članek na podlagi pridobljenih finančnih podatkov razkriva strukturo finančnih sredstev slovenskih nevladnih organizacij v skupnih zneskih ter trende spreminjanja po posameznih kategorijah. Z uporabo deskriptivne metodologije se osredotoča predvsem na analizo sredstev, pridobljenih iz javnih financ. Ugotovitve: Rezultati kažejo, da so slovenske nevladne organizacije po hitri rasti v celotnem obravnavanem obdobju (2009–2019) v letu 2019 zabeležile skoraj milijardo evrov skupnih prihodkov. Kar zadeva sredstva, pridobljena iz javnih financ, so bili zneski višji na vladni ravni, kjer sredstva zagotavljajo ministrstva, kot na lokalni ravni, kjer sredstva dodeljujejo občine, česar pred letom 2019 ni bilo zaslediti. Vpliv v praksi: Izziv za nadaljnje raziskave je poglobljena študija finančne strategije slovenskih nevladnih organizacij s poudarkom na dvosmernem financiranju ter analiza javnih storitev, ki jih trenutno zagotavljajo nevladne organizacije, v primerjavi s storitvami, ki bodo potrebne v prihodnosti. Izvirnost/Vrednost: Članek predstavlja pionirski poskus analize financiranja nevladnih organizacij v Sloveniji.

• Ključne besede: financiranje, nevladne organizacije, javna sredstva, zasebna sredstva