izpis_h1_title_alt

Učinkovitost celostnega zdravljenja na psihiatričnem odprtem oddelku : magistrsko delo
ID Hostnikar, Irena (Avtor), ID Žvelc, Gregor (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Benedik, Emil (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,04 MB)
MD5: 605A1608364DFE1453C27353D01CA6D4
.pdfPDF - Priloga, prenos (101,19 KB)
MD5: 1A05EC5278B869230B7D294454E81496

Izvleček
Skupinska psihoedukacija je fleksibilen terapevtski pristop, ki se pogosto izvaja v okviru rehabilitacije oseb z duševnimi motnjami tudi na psihiatričnih oddelkih. Njen glavni namen je informiranje bolnikov o bolezni in možnih načinih zdravljenja ter jih podpreti pri spoprijemanju s stanjem. Za napredek posameznikov v skupini so zaslužni terapevtski dejavniki, ki se pojavljajo v vseh psihoterapevtskih skupinah. S prepoznavanjem njihove koristi se lahko terapevt usmeri na spodbujanje tistih dejavnikov v skupini, ki so bolj učinkoviti za spremembo v skupini. Z raziskavo smo želeli preveriti, v kolikšni meri se učinki celostnega zdravljenja na odprtem psihiatričnem oddelku odražajo v psihičnem stanju pacientk ob odpustu z bolnišničnega zdravljenja in kateri so pomembni terapevtski dejavniki v takšni skupini. V raziskavo je bilo vključenih 63 pacientk, hospitaliziranih na odprtem psihiatričnem oddelku. Udeleženke smo primerjali glede na to, ali so se manjkrat ali večkrat vključile v psihoedukacijsko skupino. Ugotavljamo, da je celostno zdravljenje na oddelku učinkovito ob odpustu pri obeh skupinah, ampak ne moremo presoditi, koliko je k temu prispevala psihoedukacijska podporna skupina. Večina udeleženk prepoznava korist skupine za svoje cilje zdravljenja lahko bi govorili o pojavu terapevtskih dejavnikov altruizma, kohezivnosti, socialnega in medosebnega učenja, katarze, vzbujanja upanja in eksistencialnih dejavnikov. Za bodoče raziskovanje bi bilo dobro prilagoditi Vprašalnik o učinkovitosti skupinske psihoterapevtske obravnave, preveriti, koliko skupinska obravnava prispeva k zdravljenju in kako se psihično stanje pacientk spreminja po odpustu z bolnišničnega zdravljenja.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:psihoedukacija, skupinska psihoterapija, terapevtski dejavniki, učinkovitost zdravljenja, terapevtski proces, ocena učinkovitosti zdravljenja, psihiatrične enote
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[I. Hostnikar]
Leto izida:2021
Št. strani:49 str.
PID:20.500.12556/RUL-134839 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:615.851:614.21(043.2)
COBISS.SI-ID:99706115 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:04.02.2022
Število ogledov:1471
Število prenosov:128
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Effectiveness of Holistic Treatment in an Open Psychiatric Ward
Izvleček:
Group psychoeducation is a flexible therapeutic approach which is often carried out as part of rehabilitation for people with mental disorders. This includes treatment in open psychiatric wards. Its main purpose is to inform patients of their disease and possible treatments, as well as to provide support in coping with their condition. Within such group, an individual can achieve progress due to therapeutic factors that occur in all psychotherapeutic groups. By recognising their benefits, the therapist can focus on promoting those factors within the group which are more effective in achieving change of its members. In the survey, we wanted to examine to what extent the effects of holistic treatment in an open psychiatric ward are reflected in the mental state of patients at the time of their discharge from hospital treatment, as well as what were the important therapeutic factors in such group. We included 63 patients hospitalized in an open psychiatric ward. We compared their mental states based on whether they attended the group two or three times of at least four times. We found that holistic treatment in an open psychiatric seems effective upon discharge for both groups, although we could not assess how much the actual psychoeducational support group contributed to this. Most female participants recognised the benefit of the group for achieving their treatment goals. As a result, we could talk about the emergence of therapeutic factors of altruism, cohesiveness, social and interpersonal learning, catharsis, offering hope and other existential factors. For future research, it would be good to adjust the questionnaire as regards the effectiveness of group psychotherapeutic treatment, to check how much group treatment contributes to the treatment of an individual and how the mental state of patients changes after they have been discharged from hospital treatment.

Ključne besede:psychoeducation, group psychotherapy, therapeutic factors, treatment effectiveness, therapeutic processes, treatment effectiveness evaluation, psychiatric units

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj