Prisotnost nekondenzibilnih plinov na vmesni površini plin-kapljevina znatno zmanjšuje prenos toplote in snovi ter vpliva na tok tekočine. Zato je modeliranje transporta nekondenzibilnih plinov v dvofaznem toku zelo pomembno pri varnosti jedrskih reaktorjev. Transport nekondenzibilnih plinov v dvofaznem toku se obravnava kot večkomponentni tok, kjer se predpostavlja, da so nekondenzibilni plini homogeno pomešani z vodno paro v plinasti fazi. Modeliranje transporta nekondenzibilnih plinov je bilo že opravljeno v računski dinamiki tekočin, sistemskih termo-hidravličnih programih in drugih numeričnih simulacijah. To delo je namenjeno obravnavi termo-hidravličnega sistemskega programa Apros. Pri modeliranju nekondenzibilnih plinov v sedanji verziji programa Apros 6 se lahko pojavijo nekateri problemi stabilnosti in konvergence; kot primer, ko je plinasta faza sestavljena iz velikega masnega deleža nekondenzibilneg plina in nizkega masnega deleža vodne pare. V tem delu je predlagan novi postopek za vključitev enačb transporta nekondenzibilnih plinov v reševanje šest-enačbnega dvo-fluidnega modela dvofaznega toka s ciljem razvoja novega termo-hidravličnega algoritma za reševanje. Nova tlačna enačba je izpeljana na podlagi obravnave nekondenzibilnega plina od samega začetka formulacije numeričnega algoritma. Pričakujemo, da bo to izboljšalo stabilnost in konvergenco s tem, ko bodo enačbe transporta nekondenzibilnih plinov bolj tesno sklopljene s tlačno enačbo. Za preverjanje in validacijo novega algoritma reševanja je bil simuliran testni primer nihajoče U-cevi. Rezultati se pri uporabi goste nodalizacije dobro ujemajo z analitično rešitvijo. Drugi preizkus je bil simulacija eksperimentov kondenzacije v prisotnosti nekondenzibilnih plinov, ki so bili izvedeni v separatni eksperimentalni napravi CONAN. Pri simulacijah sta bila uporabljena dva različna pristopa: konstanten koeficient prenosa toplote in koeficient prenosa toplote, dobljen s korelacijo Uchida. Dobljeni rezultati simulacij so bili kvantitativno smiselni. Rezultati so pokazali tudi kvalitativno enako vedenje kot eksperimentalni rezultati. Poleg tega je bil simuliran še hipotetični primer s spreminjajočim obnašanjem hitrosti, s predpisanim konstantnim koeficientom prenosa toplote.
|