Internet stvari (IoT) sestavljajo naprave in senzorji z omejenimi viri. Imajo dostop do omrežja in pošiljajo velike količine podatkov v strežnike v oblaku, kjer se podatki shranjujejo in obdelujejo. Zanašanje na oblačne storitve ima svoje pomanjkljivosti: obremenjenost omrežja, pomanjkljiva zasebnost in počasnejša obdelava podatkov. Nova paradigma robne obdelave podatkov lahko te težave odpravi. Kategorija pametnih naprav AIoT (AI + IoT) je z lokalno uporabo metod strojnega učenja na sami napravi zmožna učenja in prilagajanja novim situacijam.
Glavni cilj magistrske naloge je analiza zmožnosti lokalne obdelave podatkov na robnih napravah z omejenimi viri. Izvedena je eksperimentalna analiza klasifikacijske točnosti in časovne učinkovitosti izvajanja algoritmov strojnega učenja. Metode strojnega učenja LR (ang. Logistic Regression), SVM (ang. Support Vector Machine), DT (ang. Decision Tree), RF (ang.Random Forest) in ANN (ang. Artificial Neural Network) so primerjane na področju detekcije anomalij z uporabo podatkovne zbirke DS2OS. V analizo je vključena tudi metoda SGD (ang. Stochastic Gradient Descent) v domeni inkrementalnega učenja. Uporabljeni sta dve testni napravi: Raspberry Pi 4 (model B) in prenosni računalnik XPS 13.
Implementirana sta dva načina za za določanje učnih in testnih množic, poimenovana način Ds in način D. Predstavljena sta tudi dva načina za določanje manjših učnih množic: naključno izbrane manjše učne množice in učne množice z zmanjšanim večinskim razredom. Rezultati klasifikacije na začetnih učnih množicah in zmanjšanih učnih množicah pokažejo, da se pri razvrščanju najbolje odrežejo metode SVM, DT in RF. Analiza hitrosti izvajanja pokaže, da metoda DT doseže najhitrejše čase učenja in predikcije na napravi RPi 4. Z določanjem učnih množic z zmanjšanim večinskim razredom se delovanje RPi 4 pohitri na nivo naprave XPS 13, ob tem pa pride le do manjše izgube klasifikacijske točnosti.
|