izpis_h1_title_alt

Hrvaški jezik za poslovne in ekonomske vede: analiza potreb in predlogi za pripravo izobraževalnega programa : analiza potreb in predlogi za pripravo izobraževalnega programa
ID Ivašković, Igor (Avtor), ID Balažic Bulc, Tatjana (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Urbančič, Matej (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,68 MB)
MD5: 9F0447C852457076317C40CCA4D0760A

Izvleček
Učenje tujega jezika je koristno ne glede na starost, zato je vključevanje dodatnih izobraževalnih programov na področju tujih strokovnih jezikov tudi pri učencih v obdobju njihovega visokošolskega izobraževanja načeloma koristno. Za Slovenijo je značilna relativno večja potreba po znanju tujih jezikov zaradi relativne majhnosti slovensko govoreče skupnosti. Na področju poslovanja so poleg angleščine najbolj pogosti stiki slovensko govorečega prebivalstva ravno z jeziki, ki obkrožajo slovenski govorni prostor. Rezultati analize potreb pri slovenskih študentih in diplomantih na področju poslovnih in ekonomskih ved in mnenja strokovnjakov potrjujejo, da je vključevanje poučevanja hrvaškega jezika kot tujega v slovenski visokošolski prostor na tem strokovnem področju smiselno. Hrvaški jezik je sicer še vedno močno prisoten v slovenskem govornem prostoru, saj se pri preučevani populaciji v okviru 21 tujih jezikov uvršča na drugo mesto glede na povprečno raven znanja, a že precej zaostaja za angleškim jezikom. Povprečni anketiranec se pri znanju hrvaščine nahaja na A2 stopnji znanja. Obenem hrvaščina zaseda tretje mesto po zaznani uporabnosti njenega znanja, in sicer skoraj 70 % anketirancev zaznava hrvaški jezik kot večinoma ali zelo uporaben. Študentska populacija kaže relativno visok interes za učenje hrvaškega jezika, saj bi se 30 % zagotovo udeležilo pouka hrvaščine, v kolikor bi ta možnost obstajala, še 20 % pa je v danem trenutku neodločnih. Obenem je 80 % tistih, ki kažejo interes za učenje hrvaščine, za ta pouk pripravljeno tudi plačati. Učenju hrvaškega jezika so bolj naklonjeni tisti, ki imajo pozitiven odnos do tega jezika in so zaradi različnih okoliščin uspeli izgraditi občutek bližine s tem jezikom. Pri poučevanju hrvaškega jezika na področju poslovnih in ekonomskih ved bi bila smiselna delitev na dve težavnostni stopnji, predlagano izobraževanje pa je smotrno tudi s finančnega vidika.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:hrvaščina, hrvaščina kot tuji jezik, tuji strokovni jeziki, poslovne vede, ekonomske vede, analiza potreb, izobraževalni program
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[I. Ivašković]
Leto izida:2021
Št. strani:107, 12 str.
PID:20.500.12556/RUL-132557 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:811.163.42\'243:33
COBISS.SI-ID:83757059 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:29.10.2021
Število ogledov:1565
Število prenosov:111
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Hrvaški jezik
Naslov:Croatian language for business and economics: the analysis of needs and proposals for the preparation of the educational program : magistrsko delo
Izvleček:
Learning a foreign language is useful regardless of age, so the inclusion of additional educational programs in the field of foreign professional languages should be also useful for students in the period of their higher education. Slovenia is characterized by a relatively greater need for knowledge of foreign languages due to the size of the Slovene-speaking community. In the field of business, besides English, the most frequent contacts of the Slovene-speaking population are with the languages surrounding the Slovene-speaking area. The results of the analysis of the needs among Slovenian students and graduates in the field of business and economics and the opinion of business and economics experts confirm that the introduction of the Croatian language in the higher education programs in this particular field would be reasonable. The Croatian language, however, is still strongly present in the Slovene-speaking area. It ranks second in terms of the average knowledge among the 21 foreign languages studied, but lags far behind English. The average respondent masters the Croatian language at A2 level of knowledge. At the same time, Croatian language ranks third in terms of perceived usefulness of its knowledge, with almost 70% of respondents perceiving the Croatian language as mostly or very useful. The student population shows a relatively high interest in learning the Croatian language, since 30% would certainly attend Croatian lessons, if this possibility existed, and another 20% are indecisive at the moment. At the same time, 80% of those who show an interest in learning Croatian language are willing to pay for these lessons. The positive attitude towards Croatian language and sense of closeness with it are predictors for learning the Croatian. The proposed educational program is feasible from the financial aspect. We also recommend dividing it into two levels of difficulty.

Ključne besede:Croatian, Croatian as foreign language, foreign professional languages, business, economics, needs analysis, educational program

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj