Prepoznavanje, razumevanje in odzivanje na čustva otrok v vrtcu

Tušar, Lara (avtor), Poljšak Škraban, Olga (mentor)

V diplomskem delu sem raziskovala otrokov čustveni razvoj v predšolskem obdobju. Nalogo sem postavila v perspektivo vzgojiteljic, ker se mi zdi pomembno, da oseba, od katere se otrok uči čustvenih odzivov, prepoznava, razume in se ustrezno odziva na čustva otroka. Obdobje malčka je za čustveni razvoj bistvenega pomena, saj lahko primanjkljaji na tem področju v prihodnosti izzovejo težave na drugih področjih posameznikovega življenja. Že v obdobju dojenčka in malčka začnemo ljudje namreč kazati ter se sporazumevati s temeljnimi čustvi. Prepoznavanje, razumevanje in uravnavanje teh čustev se z razvojem govora samo še krepi. Glede na kritičnost tega obdobja pri posameznikovem razvoju zavedanja, izražanja, uravnavanja in prepoznavanja čustev, me je zanimalo, ali se vzgojiteljice v vrtcu te pomembnosti zavedajo, ter koliko poudarka same pri svojem delu temu področju dajejo. V teoretičnem delu sem opredelila čustva, področja čustvovanja, temeljna čustva, njihov razvoj glede na razvojna obdobja ter na kakšen način lahko njihov razvoj spodbujamo. Dotaknila sem se tudi vpliva vrtca ter vloge vzgojiteljice v vrtcu na razvoj čustev in kaj je pri delu z otroki za spodbujanje čustev najpomembnejše. Prav tako sem pisala o pomembnosti komunikacijskih strategij, ki ta razvoj pomagajo krepiti. Izpostavila sem štiri, in sicer aktivno poslušanje, povzemanje, parafraziranje in opogumljajoče pripombe. V empiričnem delu sem skušala s pomočjo kvalitativne raziskave raziskati in si odgovoriti na zgoraj zastavljena vprašanja. Odgovore sem pridobila preko odgovorov na pet polstrukturiranih intervjujev, na podlagi katerih sem povzela mnenja vzgojiteljic glede pomembnosti govora o čustvih, s čim si pomagajo pri razumevanju otrokovih odzivov, in njihove reakcije nanje, na kakšen način otroke pri izražanju in prepoznavanju čustev spodbujajo ter katere komunikacijske strategije pri tem uporabljajo. Iz rezultatov lahko povzamem, da se vseh pet intervjuvank strinja o pomembnosti čustvenega razvoja v vrtcu ter da skušajo tudi same na tem področju, kljub pomanjkanju časa, z dodatnimi aktivnostmi razvoj spodbuditi. Prav tako nimajo večjih težav pri prepoznavanju otrokovih čustev. Te so izpostavile le v določeni burni čustveni situaciji, pri kateri odziv otroka zanje ni bil najbolj razumljiv. V večini izpostavljenih primerov je šlo za jezo, ki je otrok ni znal izraziti na socialno sprejemljiv način. Večina vzgojiteljic si je pri razrešitvi situacije pomagala s pogovorom. Prav tako se je izkazalo, da vseh pet vzgojiteljic pri svojem delu najpogosteje uporablja komunikacijsko strategijo aktivno poslušanje, kar je v skladu z navedbami v strokovni literaturi.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: predšolski otroci
• Vrsta gradiva: Diplomsko delo/naloga
• Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
• Organizacija: PEF - Pedagoška fakulteta
• Leto izida: 2021
• PID: 20.500.12556/RUL-132369
• COBISS.SI-ID: 81907715
• Datum objave v RUL: 26.10.2021

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Identification, understanding and reacting to emotions of kindergarten children

Izvleček

In my diploma thesis, I explored children's emotional development when attending nursery school. The thesis is put in the teacher's perspective because I believe it is important that the person, from whom the child learns emotional responses, can recognize, understand and respond to the child's emotions. Preschooled-age is crucial for emotional development because deficits in this area can cause different troubles and problems in other areas of a person's life in the future. Infants and toddlers are already able to show and communicate basic emotions. Recognizing, understanding and regulating them is only strengthened as speech develops. Given the critical importance of this period in the emotional development of a person’s awareness, expression and regulation of emotions, I wonder whether kindergarten teachers are aware of its importance and how much emphasis they place on it. In the theoretical part, I defined emotions and their domains as well as described basic emotions, their development stages, and how they can be encouraged. I touched upon the importance of the kindergarten itself and teachers’ role in the development of emotions and what is important, when working with children, to encourage their emotions. I also wrote about communication strategies that help to strengthen development, while highlighting four of them: active listening, summarizing, paraphrasing and door openers. Through the qualitative research in the empirical part, I sought to explore and answer the questions asked above in the first paragraph. The answers were collected through five semi-structured interviews, which were used to summarize the teachers' views on the importance of talking about emotions, what helps them to understand children's reactions and how they react and encourage children to express and recognize emotions, and which communication strategies they use. The answers that I gathered show, that all five interviewees agree on the importance of emotional development in kindergarten and that they, despite the lack of time, try to encourage it with the additional activities. Teachers also don't have major problems with recognizing a child's emotions. Problems were pointed out just in particular aggressive emotional reactions when the child’s response wasn't the most understandable. In most cases, that was caused by the anger that the child did not know how to express in a socially acceptable way. Teachers resolved the situation by talking to the child. All five teachers use active listening, out of four communication strategies, most often in their work. Active listening has also been the most frequently linked in the literature to the field of emotions.

• Ključne besede: children