Psihosocialna svetovalnica za študente Univerze v Ljubljani

Pavlovčič, Andreja (avtor), Vec, Tomaž (mentor)

V magistrskem delu sem se osredotočila na obstoječe stanje psihosocialnih stisk študentov na Univerzi v Ljubljani, možnosti, ki jih imajo za reševanje psihosocialnih stisk znotraj Univerze v Ljubljani, in značilnosti njihovih psihosocialnih stisk. V teoretičnem delu sem predstavila razvojno obdobje mladih, čustveni in osebni razvoj mladih, življenje v sodobni družbi, probleme mladih in pomembne odnose v življenju mladih. Nato sem se osredotočila še na psihosocialno svetovanje, šolsko svetovalno službo ter kako ta deluje v izobraževalnem sistemu v Sloveniji. Nazadnje sem opisala še, kako Univerza v Ljubljani skrbi za duševno zdravje študentov, ter opisala psihosocialno svetovalnico za študente. Na temo psihosocialne svetovalnice za študente sem se osredotočila, ker raziskave kažejo, da posamezniki v obdobju študija doživljajo največ stisk v primerjavi z ostalimi življenjskimi obdobji (Gulliver, Grifiths in Chrustensen, 2010; Salaheddin in Mason, 2016; Kessler in drugi, 2005; vse v Tadič in Dekleva, 2019; Miheljak idr., 2002; Zupančič, 2009a). Navkljub temu pa pomoč znotraj izobraževalne ustanove, kot je za to poskrbljeno v vrtcu, osnovni šoli in srednji šoli, ni sistemsko urejena. V empiričnem delu magistrske naloge sem s kvantitativno raziskavo raziskala, kakšne psihosocialne stiske občutijo študentje Univerze v Ljubljani, kje in na kakšen način se z njimi soočajo, možnosti, ki jih imajo za reševanje znotraj Univerze v Ljubljani, in značilnosti njihovih psihosocialnih stisk. Raziskava je bila izvedena na podlagi anonimnih anketnih vprašalnikov. V vzorec je bilo vključenih 621 študentov Univerze v Ljubljani. Pomembnejše ugotovitve raziskave kažejo, da se večina študentov sooča vsaj z eno vrsto psihosocialnih stisk. Pomoč ob doživljanju stisk iščejo predvsem pri neformalnih virih pomoči, kot so prijatelji in različni družinski člani (najpogosteje starši). Študentje redko poiščejo pomoč znotraj univerze. Tisti, ki jo, jo iščejo predvsem pri profesorjih, v psihosocialni svetovalnici in pri tutorjih. Ena od pomembnejših ugotovitev moje magistrske naloge je tudi, da se študentje, ki so se v preteklosti obračali na šolsko svetovalno službo, sedaj ob doživljanju stisk ne obračajo na nikogar ali pa se obračajo na prijatelje in partnerje. Strokovno obliko pomoči, ki jim je bila v prejšnjih oblikah izobraževanja na voljo, sedaj pa so jim postale bolj nedostopne, so zamenjali za neformalne oblike pomoči.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: študent
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: PEF - Pedagoška fakulteta
• Leto izida: 2021
• PID: 20.500.12556/RUL-132270
• COBISS.SI-ID: 81364995
• Datum objave v RUL: 26.10.2021

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Psychosocial counseling for students of the University of Ljubljana

Izvleček

In my master's thesis, I focused on the current state of psychosocial distress of students at the University of Ljubljana, the possibilities they have to solve psychosocial distress within the University of Ljubljana, and the characteristics of their psychosocial distress. In the theoretical part, I presented the developmental period of young people, the emotional and personal development of young people, life in modern society, the problems of young people and important relationships in the lives of young people. Then I focused on psychosocial counselling, school counselling, service counselling and how it works in the education system in Slovenia. Finally, I described how the University of Ljubljana takes care of the mental health of students and described psychosocial counselling for students. I focused on the topic of psychosocial counselling for students because research shows that individuals experience the most distress during the study period compared to other life stages (Gulliver, Grifiths, & Chrustensen, 2010; Salaheddin and Mason, 2016; Kessler et al., 2005; all in Tadič and Dekleva, 2019; Miheljak et al., 2002; Zupančič, 2009a). Nevertheless, assistance within an educational institution, as provided in kindergarten, primary school and secondary school, is not systematically regulated. In the empirical part of the master's thesis, I researched with quantitative research what psychosocial hardships students of the University of Ljubljana face, where and in what way they face them, what resources they have to solve them within the University of Ljubljana, and the characteristics of their psychosocial distress. The research was conducted based on anonymous survey questionnaires. The sample included 621 students of the University of Ljubljana. The more important findings of the research show that most students face at least one type of psychosocial distress. When they experiencing distress they seek help, mainly from informal sources of help, such as friends and various family members (most often parents). Students rarely seek help within the university. Those who do, seek it primarily from professors, psychosocial counselling, and tutors. One of the more important findings of my master’s thesis is also that students who in the past turned to the school counselling service are now turning to no one or friends and partners when experiencing distress. The professional form of assistance that was available to them in previous forms of education has now been replaced by an informal form of assistance.

• Ključne besede: student