izpis_h1_title_alt

Balzacova Človeška komedija: med literaturo in znanostjo, človeškostjo in živalskostjo
ID Smrekar, Nina (Avtor), ID Dolar, Mladen (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Marinčič, Katarina (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,72 MB)
MD5: 3DC10CB714D30EE863582B0EDC2D1DCD

Izvleček
Magistrsko delo se osredotoča na raziskovanje in odstiranje edinstvene forme dialoškosti med znanstvenim in literarnim diskurzom v Balzacovi Človeški komediji, vznikle znotraj specifičnega družbeno-kulturnega prostora Francije v prvi polovici 19. stoletja. Ob pregledu širših dejavnikov znanstvenega in družbenega razvoja, s katerim sta bila zaznamovana 18. in 19. stoletje in skozi katerega se je postopoma odvila konsolidacija znanstvene kulture ter njeno povezovanje z umetnostjo (literaturo), se pokažejo temeljni zasnovni elementi Balzacovega literarno-znanstvenega projekta prikazovanja, analize ter kritičnega pretresa aktualne podobe družbenega sveta in človeške narave. Pri tem je Balzac, ob opiranju na idejne vplive razsvetljenstva in romantike, črpal predvsem iz naravoslovnih znanosti, natančneje naravne zgodovine in biologije, znotraj katerih je poleg taksonomskih prizadevanj ključno naturalizirano raziskovanje človeka kot pripadnika živalskega kraljestva, na katerega je mogoče aplicirati pristope preučevanja živali. Skladno s tem je v Človeški komediji prisotnost organizacijsko-metodoloških principov in spoznanj naravne zgodovine in biologije opazna predvsem na dveh ravneh, v znanstveno-literarnem izgrajevanju dveh struktur cikla: (i) »zunanje« strukture, ki označuje Balzacovo taksonomsko koncipirano inventarizacijo in organizacijo spoznavnega gradiva celotne Človeške komedije ter (ii) »notranje« strukture kot kompozicije romanesknih likov ali »socialnih vrst« po vzoru zooloških vrst, z vzporednicami in razhajanji. Prva struktura razkriva določeno napetost, ki se med drugim kaže kot razpetost med Balzacovimi enciklopedičnimi pretenzijami, zasledovanjem sistema in njegovo sočasno razpustitvijo ter potencialnimi omejitvami znanosti, preseženimi s pomočjo umetnosti; raziskovanje potez druge strukture pa pokaže možnosti in omejitve aplikacij znanstvenih spoznanj in metodologije – značilne za obravnavo zooloških vrst in/ali človeka – v območje literarnega soočanja s temeljnim vprašanjem razmerja med človekom in živaljo oz. človeškostjo in živalskostjo. V tem razmerju se izrisuje prostor odkrivanja in izpostavitve bistvenih določil človeka kot družbenega bitja, skozi katera postane jasno Balzacovo razumevanje paradoksa človeške eksistence, vpete v kapitalistično družbeno realnost.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Balzac, znanost, taksonomija, človek, živalskost
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2021
PID:20.500.12556/RUL-131987 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:87673347 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:08.10.2021
Število ogledov:715
Število prenosov:66
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Balzac's Human Comedy: between literature and science, humanity and animality
Izvleček:
This graduate thesis focuses on exploring and uncovering a unique form of dialogue between scientific and literary discourse in Balzac's Human Comedy, emergent within the specific socio-cultural space of early and mid-19th century France. Examining the broader factors of scientific and social development, which marked the 18th and 19th century's gradual consolidation of scientific culture and the possibilities of its integration with art (literature), reveals the constituent elements of Balzac's literary-scientific project in which he aspired to portray, analyse and critically examine the current state of both the social world and human nature. Influenced by the ideas of Enlightenment and Romanticism, Balzac based his endeavours on natural sciences, specifically natural history and biology, whose focus on both taxonomy and naturalized investigation of man as a member of the animal kingdom proved to be crucial for the purpose of his work. Accordingly, it is possible to trace the organizational-methodological principles and findings of natural history and biology on two levels of the Human Comedy, in the scientific-literary formation of its two structures: (i) the "external" structure, which characterizes Balzac's taxonomically conceived inventory of the entire series; and (ii) the “internal” structure as a composition of characters or “social species”, modeled on zoological species, their similarities and distinctions. The first structure reveals a certain tension between, among other things, Balzac's encyclopedic pretensions, the pursuit of the system, its simultaneous dissolution, and the potential limitations of science which are surpassed through art; the features of the second structure show the possibilities and limitations of applying scientific knowledge and methodology – typically reserved for the study of zoological species and/or humans – to the field of literary confrontation with the fundamental question of the relationship between man and animal or humanity and animality. This relationship outlines a space of discovering and highlighting the essential determinants of man as a social being, which, as Balzac is trying to show, reveal the paradox of human existence, embedded in capitalistic social reality.

Ključne besede:Balzac, science, taxonomy, human, animality

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj