izpis_h1_title_alt

Dismorfna telesna motnja v fenomenologiji, estetiki in psihiatriji
ID Švajncer Vrečko, Zmago (Avtor), ID Komel, Dean (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,59 MB)
MD5: FCBEB15CA0962E67C2CF87CF637FB8C0

Izvleček
V magistrskem delu preučujemo dismorfno telesno motnjo in njene vidike na različnih znanstvenih področjih, ki so fenomenologija, estetika, okoljska etika, estetska kirurgija, psihologija in psihiatrija. Dismorfna telesna motnja je motnja, ki je v Diagnostičnem in statističnem priročniku za duševne motnje uvrščena v skupino obsesivno-kompulzivnih in podobnih motenj. Gre za duševno motnjo pri kateri se posameznik neprestano osredotoča na eno ali več zaznanih pomanjkljivosti na svojem telesu, ki jih drugi sploh ne opazijo ali pa jih imajo zgolj za zanemarljive. Poleg študije dosedanjih spoznanj navajamo lastne filozofske ideje, ki lahko razširijo okvir obravnave te duševne motnje in splošno razumevanje človeka z duševno motnjo. Hkrati ponujamo tudi nekatere protiargumente, ki nasprotujejo našim idejam. Fenomenološko primerjamo dismorfno telesno motnjo in podnebno tesnobo ter ju z določenega metafizičnega vidika istovetimo, saj pomenijo posameznikoma, ki imata ti motnji, glavno skrb njune telesne pomanjkljivosti na fizičnem in »okoljskem telesu«. To idejo natančneje analiziramo in pokažemo na sodobne etične probleme, ki se tega dotikajo. Predlagamo tudi (filozofski) aktivizem kot eno izmed možnih rešitev nekaterih etičnih vprašanj. V magistrskem delu postavimo hipotezo, ki se tiče širše problematike, in sicer kako močno je danes potrebno sodelovanje med filozofi, psihiatri in psihologi, kar lahko med drugim pripomore k razumevanju človeka in duševnih motenj ter razširi okvir psihološke, psihiatrične in filozofske obravnave človeškega bitja. V magistrski nalogi to hipotezo potrdimo. S tem ne kritiziramo spoznanj psihologije in psihiatrije, temveč poudarimo zgolj, da je človek na fenomenološki in metafizični ravni več kot le bitje, postavljeno znotraj okvirjev znanstvenega naturalizma. Osrednja misel v magistrskem delu je tudi, da je potrebno večje upoštevanje filozofsko kritične refleksije, saj lahko to pripomore k večji preudarnosti in samorefleksiji drugih znanosti, kar vodi k splošni blaginji posameznika z duševno motnjo in človeka nasploh.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:dismorfna telesna motnja, fenomenologija, estetika, okoljska etika, psihiatrija
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2021
PID:20.500.12556/RUL-131210 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:23.09.2021
Število ogledov:1092
Število prenosov:162
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Body Dysmorphic Disorder in Phenomenology, Aesthetics, and Psychiatry
Izvleček:
In this thesis, we study body dysmorphic disorder and its aspects in various scientific fields, for example, in the fields of phenomenology, aesthetics, environmental ethics, aesthetic surgery, psychology, and psychiatry. In the Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders, body dysmorphic disorder is classified among obsessive-compulsive and related disorders. It is a mental illness where the afflicted person is preoccupied with one or more perceived defects or flaws in physical appearance that are not observable or appear slight to others. Acknowledging the findings so far, we propose our philosophical ideas, which could expand the discourse about body dysmorphic disorder and the general understanding of a human being with a mental disorder. At the same time we present some philosophical counter-arguments that contradict our ideas. We phenomenologically compare body dysmorphic disorder with climate anxiety and equate them from a certain metaphysical point of view, as the bodily flaws on the physical and “environmental body” are the main concern for individuals with these disorders. We analyse this idea in more detail and point to contemporary ethical problems concerning it. The (philosophical) activism – as one of the possible solutions to some ethical issues – is also proposed. In the thesis, we set out a hypothesis concerning a broader issue, namely the extent to which cooperation between philosophers, psychologists, and psychiatrists is needed today, which can, among other things, help us understand man and mental disorders as well as expand the framework of psychological, psychiatric, and philosophical discussion about human beings. The proposed hypothesis is confirmed. We do not criticize the findings of psychological and psychiatric science, but merely emphasize that man on a phenomenological and metaphysical level is more than just a being placed within the framework of scientific naturalism. Another central idea in the thesis is that greater consideration should be given to critical philosophical reflection, as this could contribute to greater prudence and self-reflection in other sciences, leading to the well-being of the afflicted individual and man in general.

Ključne besede:body dysmorphic disorder, phenomenology, aesthetics, environmental ethics, psychiatry

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj